Štiri bolnišnice, med drugim tudi celjska, so pri državni zakladnici zaprosile 7,4 milijonov evrov posojila, da bodo lahko poravnale najnujnejše obveznosti in se izognile najhujšemu scenariju – ustavitvi dobave zdravil.
Vlada sicer že nekaj časa obljublja sistemske spremembe, a je zaenkrat še brez konkretnih načrtov. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije pa je medtem razočarano nad odnosom vlade.
Splošna bolnišnica Celje se že nekaj časa bojuje s hudimi finančnimi težavami. Zadeve so šle celo tako daleč, da je bila bolnišnica v začetku letošnjega leta nelikvidna, dolg do dobaviteljev pa je presegel dva milijona evrov.
Razlogov za težko finančno situacijo je več, med drugim tudi nov Urgentni center, za katerega (še) niso prejeli vseh obljubljenih državnih sredstev, zaposlene v njem pa morajo plačevati za dva plačilna razreda več. Vse skupaj je celjsko bolnišnico privedlo do situacije, v kakršni ni bila zadnjih 20 let.
Ključen problem pa je, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bolnišnicam plača točno določeno število posegov, ne glede na to, koliko dela dejansko naredijo. Če bi sledile zgolj plačilu, bi, če karikiramo, sredi jeseni, ko izpolnijo plačano normo ZZZS, bolnišnico do konca leta enostavno zaprli. Seveda pa tega ne storijo in delajo naprej ter ustvarjajo izgubo.
S podobnimi finančnimi težavami pa se ubada tudi nekaj drugih slovenskih bolnišnic. Med drugim Bolnišnica Topolšica, za katero je vlada že pred meseci napovedala, da jo bo pripojila k Splošni bolnišnici Celje s čimer naj bi med drugim centralizirali nekatere službe, kar bi pripomoglo k nižjim stroškom poslovanja.
Bolnišnica Topolšica je morala v zadnjih nekaj mesecih prejeti že kar dve državni finančni injekciji, da je lahko poravnala plače zaposlenih in druge nujne obveznosti.
Z združitvijo obeh bolnišnic naj bi bil narejen eden izmed korakov k reševanju težke situacije. Je pa vlada, kljub zatrjevanju, da je pripojitev potrebna takoj in bo izvedena najkasneje v juniju, nedavno sprejela sklep o podaljšanju roka za spojitev do konca leta.
Po besedah ministrice je podaljšanje potrebno zaradi zahtevnosti projekta, ki mora biti pred realizacijo popolnoma dodelan. Med drugim bo namreč potrebno vzpostaviti nov način organiziranja in vodenja dejavnosti ter vse skupaj uskladiti z lokalno skupnostjo in zaposlenimi v bolnišnicah.
Nekateri poznavalci razmer v zdravstvu sicer opozarjajo, da dva minusa še ne dasta plusa in bo priključitev Topolščice zgolj še povečala breme na hrbtu celjske bolnišnice.
Reševanje finančnih težav z državnim posojilom
V luči omenjenih finančnih težav pa naj bi nedavno, kot poroča portal 24ur, štiri bolnišnice, poleg Splošne bolnišnice Celje in Bolnišnice Topolšica še Porodnišnica Kranj ter Splošni bolnišnici Nova Gorica, pri državni zakladnici zaprosile za najem posojila v višini 7,4 milijona evrov s čimer želijo poravnati najnujnejše obveznosti do dobaviteljev.
Vodstva bolnišnic ob tem opozarjajo, da se bo s tem dolg bolnišnic, ki so že tako in tako v velikih finančnih težavah, še povečal. Dodajajo, da bi bile potrebne sistemske rešitve in višje vrednotenje njihovih storitev s čimer bi lahko dolgoročno začeli reševati bolnišnice iz rdečih številk. Ob višanju stroškov za zdravila in zdravstveni material, napredovanju zdravnikov ter premalo financiranih programih zdravstvenih stroritev, bolnišnice ne bodo mogle splavati iz rdečih številk.
Seveda pa bi bilo potrebno nekaj narediti tudi glede korupcije v zdravstvu, na katero mnogi opozarjajo že nekaj časa.
Bolnišnice so imele do konca preteklega leta 170 milijonov evrov izgub iz preteklih let, v sredini letošnjega leta pa še 151 milijonov neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. Slednje naj bi do konca leta presegle 200 milijonov evrov.
So pa v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije izrazili razočaranje nad odnosom vlade do zdravstva in opozorili na to, da se zaradi likvidnostnih težav pri državni zakladnici zadolžuje vse več bolnišnic. Teh naj bi bilo sicer, po besedah ministrice, do danes za okoli 10 milijonov evrov.
Po drugi strani ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc za slabo finančno stanje slovenskih bolnišnic krivi ne dovolj premišljene in neselektivne varčevalne ukrepe v preteklosti.
Je pa sicer vlada sprejela sklep, da bo do konca avgusta pripravila oziroma sprejela načrt ukrepov za finančno in poslovno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov ter za poplačilo zapadlih obveznosti. Septembra bi naj tako že bil sprejet načrt. Ministrica za zdravstvo o znesku, kakor tudi o tem, kje bo vlada vzela denar, zaenkrat noče govoriti.
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek je opozoril, da bolj kot se bo odlašalo z rešitvijo finančnega problema bolnišnic, več dodatnih sredstev bo potrebnih za zagotovitev delovanja sistema.
Pogosto se namreč zdi, da vlada glede reševanja težav v zdravstvu zelo hitro govori in zelo počasi ukrepa. A za takšno indiferentnost sedaj ni več časa, saj v zdravstvu gorijo že skoraj vse rdeče luči.
Slovenija je v primerjavi z EU šele na 15 mestu, med 28 državami, po vlaganju v zdravstvo.
B.S.
