Predstavnik Civilnih iniciativ Celje Boris Šuštar je prepričan, da so nadzemne in podzemne vode v Celjski kotlini najbolj onesnažene v Sloveniji. To naj bi mu potrjevali rezultati nekaterih analiz vod, ki jih je pridobil.
Na drugi strani v podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-Ka) Celje zagotavljajo, da je voda, ki v gospodinjstva Celjske kotline pritečejo skozi pipe, ena izmed najkakovostnejših v Sloveniji. Trdijo, da na podlagi analiz s katerimi operira Šuštar ni mogoče delati zaključkov, da je onesnažena tudi pitna voda. Šlo naj bi namreč za različna območja.
Celjska kotlina naj bi imela najbolj onesnažene nadzemne in podzemne vode v Sloveniji, je prepričan predstavnik Civilnih iniciativ Celja (CIC) Boris Šuštar. Po poročanju Dela je namreč slednji pridobil podatke analiz vode z večih območij Celja, na podlagi katerih je prišel do teh zaključkov. Vodo naj bi, kot so poudarili tudi na okoljskem ministrstvu, najbolj onesnaževalo kmetijstvo.
Država razmere spremlja na trinajstih merilnih mestih. Leta 2017 so na sedmih zaznali preseganje mejnih vrednosti. Na šestih preseganje okoljskega standarda za nitrate oz. gnojila, na enem preseganje vrednosti tetrakloroetena.
Kljub nekaterim alarmantnim analizam pa v podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-Ka) Celje zagotavljajo, da je voda, ki priteče skozi pipe v gospodinjstva celjske kotline popolnoma neoporečna oz. med najbolj kakovostnimi v Sloveniji. Večina vode namreč prihaja iz zajetij od drugod. Pitno vodo namreč zagotavljajo iz treh velikih in več manjših vodnih zajetij, med katerimi pa je zgolj en vodnjak na območju Celjske kotline. To je vodnjak v Medlogu iz katerega pa glede na ostale vodnjake počrpajo še najmanj vode. Na Vo-Ka so za Delo postregli še s podatki, da izpod Pohorja oziroma iz Vitanja zagotavljajo do 190 litrov vode na sekundo, s Frankolovega do 80 litrov na sekundo, iz Medloga pa največ 160 litrov na sekundo, pri čemer črpanje v Medlogu zmanjšajo na do 50 litrov na sekundo, kadar je vode iz »podpohorskih« virov dovolj in poraba ni visoka. Poleg tega naj bi vodo iz Medloga, katere vsebnost nitratov je na meji dovoljenega, še dodatno spuščali skozi ogljene filtre in jo zmešali z vodo iz drugih zajetij. Menijo, da so analize, ki jih poseduje Šuštar, narejene na nekaterih najbolj industrijsko obremenjenih območjih Celja. Na podlagi teh pa se ne more trditi, da je ogrožena tudi pitna voda, ki jo dostavljajo gospodinjstvom.
Je pa podzemna voda v Savinjski kotlini res prekomerno onesnažena predvsem z nitrati oz. gnojili, občasno pa tudi s pesticidi. Za tovrstno stanje je najbolj odgovorno kmetijstvo. Tudi na direktoratu za kmetijstvo pravijo, da ciljev in ukrepov za izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda do leta 2021 zaradi počasnega upadanja onesnaževal zaradi kmetijske dejavnosti ne bo mogoče doseči, zato bodo podaljšani do leta 2027 ter dodajajo, da odlagališča nevarnih odpadkov v Celju (RCERO Celje ter Cinkarna) ne vplivajo na kakovost podtalnice Savinjske kotline, saj naj bi se podzemne vode premikale proti Hudinji in Voglajni, ki se južno od Celja izlivata v Savinjo.
A Boris Šuštar iz CIC se s tem ne strinja in opozarja na meritve podjetja Simbio, ki upravlja odlagališče odpadkov RCERO in izvaja monitoring okoliških voda. Kot je Šuštar poudaril za Delo, so v letu 2014 v Vzhodni Ložnici, pritoku Hudinje, izmerili visoke vsebnosti klora, amonija, natrija, kalcija, kalija, magnezija, kloridov, mangana, za območjem odlagališča pa zelo povečano vsebnost sulfatov. V reko pridejo iz podzemnih voda na vzhodu Celja. Po Šuštarjevem mnenju so nadzemne in podzemne vode v Celjski kotlini najbolj onesnažene v Sloveniji in vsebujejo od težkih kovin do hormonskih motilcev, PCB-jev, nitratov, in drugih nevarnih snovi.
