V politiki se je ponovno zakuhalo, afera sodne stavbe na Litijski v Ljubljani javnomnenjsko ni zbila zgolj Socialnih demokratov, temveč podporo vladi kot celoti. Po zadnji anketi Ninamedie za Dnevnik in Večer delo Golobove vlade kot uspešno ocenjuje samo še četrtina vprašanih, kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije pa meni, da je vlada neuspešna.
Močno, na zgolj 10,7 % je padla podpora Gibanju Svoboda, iz katerega prihajata tudi dva celjska poslanca, Janja Sluga in Miha Lamut. Na spletnem orodju Parlameter smo preverili, kako aktivna sta v državenem zboru.
Janja Sluga je političarka s kilometrino, v državnem zboru sedi že od leta 2014. Vmes je menjala stranko in presedlala od SMC-ja h Gibanju Svoboda. V tem mandatu je predsednica Mandatno-volilne komisije in članica še treh parlamentarnih odborov ter preiskovalne komisije.
Po številu poslanskih vprašanj in pobud je med manj aktivnimi poslanci. V letu in pol jih je podala 10, medtem ko je povprečje 30.
Prav tako se podpovprečno udeležuje glasovanj na sejah državnega zbora. Prisotna je na 86 odstotkih glasovanj, povprečje pa je odstotek višji. Njeno glasovanje se s poslansko skupino ujema v 83 % primerov, kar je nekoliko manj od povprečja, ki znaša 86 %. Poslanec, s katerim je praktično vedno glasovala enako, je strankarski kolega Jernej Žnidaršič.
Sluga je bolj “pridna”, ko gre za parlamentarne nastope. Nadpovprečna je tako po številu govorov na sejo (6, povprečje 3), kot po številu izgovorjenih besed. Do sedaj jih je v tem mandatu izrekla 147.664, povprečje pa je 104.158.
Najbolj jo zaznamujejo besede mandatnovolilen, okrajen, sodniški, mandaten, stanujoč, odstopen itd.
Lamut med bolj molčečimi
37-letni Miha Lamut je poslanec prvi mandat, in že takoj je prevzel zelo izpostavljeno funkcijo predsednika preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nedopustno vmešavanje politike v delo Policije in drugih državnih organov. Ta je bila pod drobnogledom javnosti predvsem zaradi zaslišanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in šefa policije Boštjana Lindava, pri katerem je Lamut izkazal zvestobo svoji stranki, oziroma njenemu predsedniku Robertu Golobu.
Na udaru politikov in tudi številnih pravnih strokovnjakov (denimo dr. Rajka Pirnata) se je znašel, ker je direktorju Sove Jošku Kadivniku omogočil vpogled v dokumente z zaprtega dela pričanja Bobnarjeve in Lindava. Nekaj za tem je odstopil z mesta predsednika preiskovalne komisije, bojda iz “zdravstvenih razlogov.” Pred dnevi pa je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila, da z omenjenim dejanjem Lamut ni ni presegel svojih pooblastil.
Kar se tiče podajanja poslanskih vprašanj in pobud, je Lamut z zgolj osmimi še nekaj nižje od strankarske kolegice Sluge. Je pa redneje prisoten na glasovanjih – z 88 odstotki za odstotek presega povprečje.
A za razliko od slednje je v poslanskih klopeh bistveno bolj molčeč. V hramu demokracije spregovori manj kot enkrat na sejo, do sedaj pa je izustil 26.840 besed.
Najbolj ga zaznamujejo besede metodologija, čistiti, obrat, not, veriga in dvorišče.
