Pred začetkom gradnje tretje razvojne osi, ki bo povezala Velenje in Koroško s savinjskim avtocetnim križem, bo očitno še zelo vroče.
Občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki so namreč dale podporo Civilni iniciativi Braslovče in bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Velenje-Šentrupert.
Po novem pa trasi Velenje-Šentrupert ne nasprotujejo več celjski gospodarstveniki.
Potem, ko je upravni odbor Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC) vseskozi nasprotoval trasi tretje razvojne osi s priklučkom na avtocesto v Šentrupertu, so si ob obisku ministra Petra Gašperšiča premislili.
Celjski gospodarstveniki, kot tudi Mestna občina Celje, so bili prej vseskozi bolj naklonjena trasi Velenje-Arja vas, saj bi se s tem tretja razvojna os priključila bližje Celju. Toda kot rečeno, so si sedaj premislili, zato je 24 članov upravnega odbora RGZC podprlo čimprejšnjo gradnjo na relaciji Velenje-Šentrupert.
Na strani trase, ki bi se na avtocesto priključila v Arji vasi in ne Šentrupertu so od samega začetka tudi civilne iniciative v občinah Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, prebivalci katere bodo umeščanje tretje razvojne osi v naravo najbolj občutili. Po njihovem bo tretja razvojna os vzela preveč najkvalitetnejše kmetijske zemlje, porušiti pa bo potrebno porušiti veliko hiš (po podatkih civilne iniciative kar 42 stanovanjskih hiš, en večji gospodarski objekt in 63 pomožnih objektov).
Poleg tega, kot argument proti trasi s priključkom na avtocesto v Šentrupertu navajajo tudi stroške izgradnje, ki naj bi bili v primeru realizacije trase Velenje-Šentrupert višji za kar 214 milijonov evrov (trasa Velenje-Arja vas naj bi po njihovih izračunih stala 98 milijonov evrov, trasa Velenje-Šentrupert pa 312 milijonov evrov). Prav tako menijo, da tretja razvojna os v osnovi nebi smela biti mišljena, kot še ena ljubljanska vpadnica temveč bi morala biti namenjena za medregijske namene. Za slednje pa bi bila po njihovem mnenju edina smiselna umestitev trase s priključkom na Arjo vas.
Prav na podlagi netransparentnih postopkov in izbrane najslabše mogoče trase, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na razvoj Savinjske doline, so občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki prejšnji teden potrdile, da bodo na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Šentrupert—Velenje. To se je sicer napovedovalo že prej, vendar takrat uradne podpore še niso podale vse občine. Sedaj pa je Civilna iniciativa Braslovče to podporo dobila od vseh treh občinskih svetov, zato trasa Velenje-Šentrupert roma na ustavno sodišče.
Peter Gašperšič je ob tem za spletni Delo deja, da so projekti že naročeni, v teku pa so tudi priprave na odkupe zemljišč na odseku Šentrupert–Velenje, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto. Prepričan je, da ustavna pritožba treh občin ne bo uspešna.
Traso Velenje-Šentrupert sicer podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Saša, občine Savinjsko-šaleške regije (razen občine Šmartno ob Paki) ter celotna Koroška.
Spodaj si oglejte video predstavitev trase Velenje-Šentrupert, pod videom pa še nekaj slik iz gradiva, ki so ga proti tej trasi uporabljale civilne iniciative.
B.S.
