Prejšnji teden je vlada sprejela aneks št. 1 k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov za družinske zdravnike postavlja pri 1.895 glavarinskih količnikih. S tem je vlada naredila prvi korak k zmanjševanju obremenjenosti družinskih zdravnikov po slovenskih ambulantah.
S tega razloga so celjski družinski zdravniki sklenili, da odločitev o nadaljnjih ukrepih prestavijo na september, ko se bodo ponovno sestali in pogledali, kako vlada napreduje pri uresničevanju drugih zahtev družinskih zdravnikov. Med njimi tudi podpis aneksa št. 2, ki bi mladim zdravnikom dal dobro popotnico k odločitvi za specializacijo iz družinske medicine. Seveda pa je dolgoročna potrebna tudi temeljita reforma slovenskega zdravstva.
V naši anketi, ki smo jo ob napovedi zdravnikov, da bodo vložili kolektivne odpovedi, izvedli na Celje.info, vas velika večina zahteve zdravnikov podpira.
V preteklih mesecih so družinski zdravniki po mnogih slovenskih ambulantah začeli množično napovedati kolektivne odpovedi zaradi preobremenjenosti. Kolektivno odpoved je konec marca napovedalo tudi 16 celjskih družinskih zdravnikov. Ti so od pristojnih zahtevali sprejetje aneksa k splošnemu dogovoru. Odpoved je bila prvotno napovedana za 1. maj, nakar je vlada sredi aprila predlagala aneks, ki je zadovoljil obe strani. Celjski družinski zdravniki so zato takrat zamrznili odpovedi za mesec dni, kolikor so vladi dali tudi časa, da je aneks podpisan.
To se je prejšnji teden tudi zgodilo, zato so se družinski zdravniki iz ZD Celje danes ponovno sestali. V izjavi za javnost so zapisali, da so trenutno dogajanje na vladi glede aneksa budno spremljali ter ga obravnavali na današnjem sestanku. Po njihovem prepričanj je vlada s sprejetjem Aneksa 1 “naredila prvi, a zelo pomemben korak v smer izboljševanja razmer v družinski medicini.”
A zdravniki pričakujejo še administrativne razbremenitve, ukinitev kaznovalne politike ZZZS ter ustrezno financiranje timov.
In ker se zavedajo, da je za naštete spremembe potreben čas, se bodo ponovno sestali 16. septembra ter ocenili napredek. Na podlagi tega se bodo odločili o nadaljnjih korakih.
Anketa: Ljudje podpirajo družinske zdravnike, ki so plačani premalo
Nedvoumno podporo zdravniškemu kolektivu Zdravstvenega doma Celje pa ste v naši aprilski anketi izkazali tudi obiskovalci Celje.info.
Na vprašanje ali podpirate kolektiv zdravnikov v njihovih zahtevah, zaradi katerih so vložili kolektivne odpovedi, vas je 61 odstotkov dejalo, da jih absolutno podpirate, naslednjih 14 odstotkov pa, da jih načeloma podpirate, ne odobravate pa načina. 6 % vas zdravnikov v glavnem ne podpira, 17,5 % pa absolutno ne.
Obenem tri četrtine sodelujočih v anketi meni, da so zdravniki družinske medicine preobremenjeni, petina je prepričanih, da so obremenjeni primerno, pet odstotkov pa, da so obremenjeni še premalo.
Glede na odgovornost in obremenjenost pa so zdravniki družinske medicine plačani premalo po prepričanju 58 % sodelujočih, tretjina jih meni, da so plačani ravno prav, 8 odstotkov pa, da so plačani preveč.
Z zdravniško obravnavo zadovoljni, ne pa z javnim zdravstvom
V nadalje smo sodelujoče povprašali kolikokrat so bili v zadnjih treh letih pri zdravniku. Največ, dobrih 42 odstotkov, jih je v tem obdobju zdravnika obiskalo dvakrat ali trikrat, slaba četrtina več kot petkrat, 11 odstotkov več kot desetkrat, 15 odstotkov enkrat in 8 odstotkov nikoli.
Z zdravniško obravnavo je bila velika večina zadovoljnih (36%) in zelo zadovoljnih (24 %), nezadovoljnih in povsem nezadovoljnih pa skupaj manj kot 10 odstotkov.
So pa sodelujoči na precej bolj kritični do delovanja slovenskega javnega zdravstva na splošno. Čez polovica sodelujočih je bodisi povsem nezadovoljnih (20 %) in nezadovoljnih (34 %). Tretjina jih je odgovorilo z “nekaj srednjega”, zadovoljnih je 12 odstotkov, zelo zadovoljna pa zgolj 2 odstotka sodelujočih.
Ampak a so za dvig kvalitete javnega zdravstva pripravljeni plačati tudi višje prispevke? Nedvoumno je prikimalo zgolj 16 odstotkov sodelujočih. 38 odstotkov bi na višja plačila pristalo samo v primeru, da se najprej odpravijo koruptivne prakse pri nabavi opreme in drugih področjih. 46 odstotkov pa jih v nobenem primeru ni pripravljeno plačevati več za zdravstvo, češ da že zdaj plačujemo dovolj.
In ugled zdravniškega poklica? Anketiranci se strinjajo, da je bil pred 20 leti mnogo višji kot je sedaj.
Na informativnem spletnem medilu Domovina.je preberite zelo zanimiv intervju z družinsko zdravnico Polono Campolunghi Pegan, ki brez dlake na jeziku spregovori o hudih težavah primarnega zdravstva in stiskah, v katerih so se znašli zdravniki družinske medicine: To je ugovor vesti. Ker ne želiš več sodelovati in s tem podpirati sistema, ki je škodljiv za bolnike
