Celjski gospordarski novinar, Primož Cirman, ki je trenutno pisec spletnega portala SiOL, je predstavil knjigo, ki podrobno prikazuje vso zakulisje gradnje bloka 6 Termoelektrarna Šoštanj.
Pri tem projektu je prišlo do precejšnih podražitev in nekaterih drugih negospodarnih ravnanj, ki so sedaj breme davkoplačevalcev, kar nekaj posameznikov pa je okrepilo svoj finančni položaj.
Vse to opisuje Cirman v 395-stranski knjigi s povednim naslovom NepoTEŠeni, delo po je podnaslovil z “Naložba stoletja ali rop stoletja?”.
Avtor je knjigo, ki ponuja material tudi za organe pregona, napisal z željo, da bi kot novinar pripomogel, da bi kakšna tovrstna zadeva doživela ustrezen epilog.
Pri založbi Ciceron so o knjigi zapisali naslednje:
“Zgodba o naložbi TEŠ6 je zelo tipična zgodba o ugrabitvi države s strani velikega kapitala – takšen je duh kapitalizma na začetku enaindvajsetega stoletja. Tako delujejo lobiji v Bruslju, Washingtonu, Ljubljani in tudi v Šoštanju … Tisto, kar je v Šaleški dolini drugačnega, kar je ‘moteči dejavnik’ v tej sicer preprosti igri interesov, so ljudje. Njihova delovna mesta, socialna varnost, dolgoročna gospodarska perspektiva, skratka ‘razvoj’. Brez te prepletenosti mednarodnega kapitala in domačih poslovnih povzpetnikov z lokalnimi interesi in politično elito bi se afera TEŠ6 najverjetneje razpletla podobno, kot se je afera Patria, ki je izbruhnila v približno istem času in celo v delno isti odrski zasedbi. Zaradi lokalnih socialnih potreb je imela naložba TEŠ6 dodano komponento, ki vse spremeni – (ne)rentabilnost naložbe in njeno okoljsko (ne)sprejemljivost: velenjski premog. Če bi investitor ne sprejel lokalnega pogoja, da se v novem kotlu kuri pretežno velenjski lignit (s primešanim indonezijskim, da so se dobički za izbrance še povečali), bi mu hrbet takoj obrnila lokalna politična elita, takoj za njo tudi Ljubljana, in projekt bi v bolj ali manj zgodnji fazi obvisel približno tam, kot je obvisela Patria.
Na začetku tega stoletja bi vsako slovensko mesto ali regija lahko našla podoben projekt, ki bi vsaj začasno zakrpal raztrgano socialno varovalno mrežo – eni bi vlagali v nove plavže, drugi v nove statve … Prednost šaleških ‘načrtovalcev razvoja’ je bila zgolj v tem, da jim svojega produkta, električne energije, ni bilo treba prodajati na brezobzirnem svetovnem trgu, ampak so ga lahko vsilili domačemu reguliranemu, paradržavnemu ‘trgu’. In pa v tem, da se spričo nenadejanega spleta personalno-političnih okoliščin nobena večja politična sila na državni ravni ni upala zameriti lokalnemu prebivalstvu. Želi še kdo veliko koalicijo? Saj smo jo imeli: TEŠ6.”
‘TEŠ6 je bila nekoč le kratica za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, največjo energetsko naložbo v zgodovini samostojne Slovenije. Danes je sinonim za vse, kar je v tej državi narobe. TEŠ6 je postala metafora za sporne prakse največjih razsežnosti. Je nekakšno merilo ekscesnosti in deviantnosti infrastrukturnih projektov.’ (Primož Cirman v uvodu v knjigo nepoTEŠeni, september 2017)
Preberite tudi pogovor z avtorjem: Zgodba o TEŠ6 je klasična ugrabitev države (klik!)
