Največji Marijin praznik, na Vzhodu poznan že od 5. stoletja po Kristusu ter Rokovo, so verniki in romarji od blizu in daleč praznovali tudi pri sv. Roku nad Šmarjem. Nekaj tisoč glava množica je v dveh dneh obiskala ta romarski biser Slovenije, za katerega pa se zdi, da korak za korak zopet pridobiva na prepoznavnosti in je vse močneje zakoreninjen med romarskimi središča Slovenije in celo širše.
V sredo, ko so verniki in romarji pri sv. Roku proslavljali največji Marijin praznik, je pri slovesnem bogoslužju gostoval mag. Srečko Hren, župnik v župnijski cerkvi sv. Duha v Celju.
Mag. Hren je v pridigi poudaril, da je Marijin praznik praznik upanja. Sporoča nam, da je prav Marija, ki je najčistejši in najjasnejši simbol matere in žene, dosegla polnost življenja v večnosti, ki najbolje ponazarja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Praznovanje Marijinega vnebovzetja verne tudi spominja, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.
Vabljeni, da prisluhnete nagovoru mag. Srečka Hrena, ki smo ga v celoti posneli. Ogledate si ga lahko v spodnjem video posnetku.
Na god sv. Roka pa je mašo daroval pred slabimi tremi meseci imenovan koprski škof dr. Jurij Bizjak. Slednji je v nagovoru številnim zbranim vernim in romarjem predstavil zavetnika cerkve sv. Roka in pridigal o njegovem življenju in delovanju. Življenjepis sv. Roka je sicer zgodovinsko nezanesljiv, a je zgodovinsko izpričana moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih.
Slovenci, še posebej Šmarčani, že od nekdaj častimo sv. Roka, upodobljenega samega ali skupaj s sv. Sebastjanom; v romarski obleki, s palico in bučo. Z roko kaže na kužno bulo na
stegnu. Poleg njega je tudi pes s kruhom v gobcu. Marsikje je upodobljen tudi z angelom, ki nosi posodo z zdravili in ko zdravi kužne bolnike. Častimo ga kot velikega prošnjika zoper kugo, ki je v naših deželah razsajala in sicer goduje 16. avgusta.
Vabljeni, da prisluhnete tudi nagovoru škofa dr. Jurija Bizjaka, ki ga je imel v čast tega svetnika
v/t/f: eH
