Vsesplošna draginja se na cenah šolskih malic ne bo odrazila, saj bo vlada cene le-teh zamrznila. Drugače je s cenami kosil, ki veljajo za tržno dejavnost zavoda. Te se bodo po večini šol zvišale. Tudi na celjskih, čeprav september še začenjajo s cenami, ki so bile sprejete maja letos.
Zvišanje cen obrokov pa na državljane neposrednega vpliva ne bo imelo, če bo sprejet v državni zbor vložen predlog zakona, ki predvideva brezplačen obrok za vse, ne glede na socialni status. Na celjskih šolah ima sicer brezplačen obrok že sedaj zagotovljenih okoli 40 % vseh učencev, glede predloga pa pri vodstvih celjskih šol obstajajo določeni pomisleki.
In koliko dragocenih obrokov pripravljene šolske prehrane konča v smeteh? Na celjskih šolah v smeteh konča tudi do tretjina vse pripravljene hrane.
Vsesplošna draginja ni zaobšla niti šolske prehrane in se bo poznala v denarnicah šoloobveznih otrok. Razen pri šolskih malicah, za katere je minister za šolstvo Igor Papič sporočil, da se cene njih z novim šolskim letom ne zvišujejo, ampak ostajajo na ravni lanskih. Vlada bo namreč za eno leto zamrznila tudi cene šolskih malic, razliko med lansko ceno in dejanskimi stroški šole pa bo krita iz proračuna. Cena malice je ob koncu preteklega šolskega leta znašala 0,90 €. Drugače je s cenami šolskih kosil, ki se razlikujejo od šole do šole in bodo letos dražja na skoraj vseh šolah. A bi utegnilo tudi to ne vplivati na družinske proračune. Inštitut 8. marec je namreč pred dnevi v državni zbor vložil predlog zakona, s katerim bi vsem osnovnošolcem, ne glede na socialni status, zagotovili brezplačna kosila.
Preverili smo, kaj o predlogu menijo na celjskih osnovnih šolah, koliko šolarjev že sedaj prejema brezplačne obroke, pa tudi kakšne bodo nove cene šolske prehrane ter koliko pripravljene šolske prehrane konča v smeteh.
Kosila se dražijo. Deljena mnenja o predlogu brezplačnih kosil
Cene šolskih obrokov na celjskih osnovnih šolah so enake in usklajene z Mestno občino Celje. Trenutno še veljajo cene, ki so bile oblikovane maja letos in znašajo za zajtrk 0,68 €, za malico 0,90 €, za popoldansko malico 0,47 €, za kosilo od 1. – 5. razreda 2,59 € ter za kosilo od 6. – 9. razreda 2,87 €. Izračun cene obrokov je bil pripravljen za šolsko leto 2019/2020, prvi dvig cene na podlagi teh izračunov je bil od 1. 9. 2021 dalje za 2,1 %, od 1. 5. 2022 pa za 12,5 % glede na ceno za šolsko leto 2019/2020.
Na večini celjskih osnovnih šol se bodo cene obrokov zvišale, nekatere pa cene kljub inflaciji zaenkrat še ohranjajo na ravni lanskih. Mnenja o tem, ali naj bodo šolska kosila za vse učence, ne glede na socialni status, brezplačna, pa so deljena in pospremljena z nekaterimi pomisleki. Že sedaj je sicer okoli 40 % vseh učencev na celjskih šolah deležnih brezplačnega obroka.
Ob vsem pa skrb zbuja tudi relativno velika količina zavrženih odpadkov. Na celjskih šolah ravnatelji in vodje šolske prehrane ocenjujejo, da se zavrže med 10 in 30 % vse pripravljene hrane.
Ravnateljica OŠ Lava mag. Marijana Kolenko je uvodoma povedala, da v novo šolsko leto vstopajo z istimi cenami kot so šolsko leto zaključili. Nove preračune obrokov namreč nameravajo storiti meseca septembra. “Izračun nove cene bo odvisen od gibanja cen hrane na trgu in odločitve na aktivu ravnateljev, ki zelo premišljeno pristopa k dvigu cen in smo bili v Celju zagotovo med zadnjimi šolami, ko smo šele meseca maja uskladili dvig cen. In na tej osnovi bomo tudi pričeli novo šolsko leto,” razloži.
Ideja o brezplačnih kosilih za vse pa se Marijani Kolenko pohvalna v primeru, če bi bili zelo bogata država in bi si lahko to privoščili kot družba. “V tem trenutku je to predvsem zelo všečna ideja in je glede na celotno finančno situacijo v državi verjetno neuresničljiva,” pravi in dodaja, “absolutno pa zagovarjam, da poleg velikega števila družin, katerih otroci imajo v šoli subvencionirano prehrano in so v zdravih obrokih dobro preskrbljeni, nujno razširimo subvencije na skupino družin in otrok, kjer sta starša zaposlena, redno delata, a imata minimalne dohodke in praktično s plačami ne morejo dostojno preživeti, še manj pa otrokom plačati obroke kosil in drugih dejavnosti, kar pa je družbeno nesprejemljivo. Za te otroke, pa pričakujemo, da bo država dodala subvencije in bodo otroci imeli tudi tople obroke. Sicer pa menim, da družine, ki so dobro situirane in lahko kakovostno živijo, tega niso upravičene. Izpostavljam vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi ter poglabljanje nepravičnosti, namesto da bi v šolah lahko zagotavljali pravičnost za vse šolajoče,” pove ravnateljica OŠ Lava. Na tej celjski šoli je bilo preteklo leto do brezplačnega kosila upravičenih malo manj kot 30 % vseh učencev. Se jim pa povečuje seznam dolžnikov prav v skupini družin, ki kljub rednemu delu ne zmorejo plačati prehrane. Teh je trenutno okoli 60.
Sicer pa se, kot na vseh ostalih šolah, tudi na OŠ Lava soočajo s problemom odpadne hrane. Kot pove ravnateljica Kolenko, se na šoli trudijo in imajo veliko skrb za to, da bi nastalo čim manj odpadle hrane, saj imajo na razpolago izbirni način prehranjevanja in s tem že v osnovi zmanjšajo delež odpadle hrane. “Kljub temu pa bo letos naša prednostna naloga, da odpadlo hrano še zmanjšamo na minimum, o čemer bomo spregovorili tudi na roditeljskih sestankih,” pove in doda, da imajo na področju prehrane in zagotavljanja kakovostnega in zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov v vsakem primeru še veliko možnosti za izboljševanje. “Sicer pa lahko z gotovostjo zapišem, da imajo otroci v naših šolah odlično urejeno prehrano in da se tega premalo zavedajo,” zaključi.
Ravnateljica OŠ Frana Kranjca Danica Šalej, ki sicer s 1. septembrom odhaja v pokoj, pove, da cene obrokov še niso dokončno potrdili, se bodo pa te zagotovo zvišale. Sicer pa glede na podatke iz predprijav število obrokov za naslednje šolsko leto ni upadlo.
Z idejo o brezplačnih kosilih za vse pa se ravnateljica Šalej ne strinja, saj je prepričana, da bi to zagotovo spremenilo odnos učencev do hrane, “ki pa pri nekaterih že sedaj ni spoštljiv, korekten”. Doda, da je učence potrebno tudi navajati in spodbujati, da zaužijejo zdrava živila. Sicer pa je bilo na OŠ Frana Kranjca že lani okrog 80 učencev, ki so bili upravičeni do brezplačnega kosila, do brezplačne malice upravičenih učencev pa je bilo krepko čez 100. “Posebno skrb namenjamo ozaveščanju učencev do hrane. Odpadkov imamo povprečno 100 kg na teden,” ob koncu pove Danica Šalej.
Kot na ostalih šolah tudi na II. OŠ Celje še čakajo na usklajevanja glede enotne cene obrokov na celjskih šolah. Idejo o brezplačnih kosilih za vse pozdravljajo, a vidijo probleme predvsem v odnosu učencev do hrane. Brezplačno malico na II OŠ Celje sicer trenutno koristi 50 % učencev, kosilo pa 37 %. Ocenjujejo pa, da zavržejo okoli 30 % (odvisno tudi od jedilnika) vse pripravljene šolske hrane.
Tudi na IV. OŠ Celje cene obrokov ostajajo enake, kot ob koncu lanskega šolskega leta. Glede brezplačnega kosila za vse pa povedo: “Če se že odločajo o brezplačnem obroku, naj bo to malica. Kosilo se bojimo, da če bi bilo brezplačno, se tega ne bi cenilo in ne bi imelo velike teže. Poleg tega lahko pade tudi kakovost hrane, ter se poveča delež zavržene hrane,” povedo na šoli ter dodajo, da se bojijo tudi, da zaradi tega starši ne bi vestno dnevno odjavljali prejema kosil in bi bil s tega vidika odpad hrane večji. Sicer pa je delež subvencioniranih kosil na IV. OŠ Celje junija 2022 znašal 32,6 % od vseh 445 vpisanih učencev oz. 37,2 % vseh 390 na kosilo prijavljenih učencev.
Koliko imajo odpada hrane na IV. OŠ Celje, kjer dnevno pripravijo preko 800 vseh obrokov, težko natančno ocenjujejo. Se pa, kot poudarijo, z različnimi aktivnostmi trudijo pridelati čim manj odpadkov hrane. “Pri nas jih je nekje 200 litrov mesečno, z vsemi ostalimi kuhinjskimi odpadki vred pa 10 do 15 litrov dnevno,” ocenjujejo.
Na OŠ Hudinja, kjer za spreminjanje cen velja enako kot za ostale šole, se jim ideja o brezplačnih kosilih za vse zdi lepa, vendar imajo nekaj pomislekov. “Če bi se vsi učenci (starši) odločili za kosilo v šoli, bi bile potrebne dodatne zaposlitve v šolski kuhinji, dodatna oprema, pa tudi prostorske kapacitete kuhinje so omejene. Naše izkušnje kažejo tudi, da imajo slabši odnos do hrane učenci in starši, ki imajo subvencionirano prehrano, saj je, v primeru odsotnosti učenca, ne odjavljajo tako vestno, kot starši, ki prehrano plačujejo. Verjetno bi se povečala količina zavržene hrane,” pravijo na hudinjski šoli. Trenutno je do brezplačnega kosila na njihovi šoli upravičenih 42 % vseh na kosilo prijavljenih učencev. Ocenjujejo, da se v njihovi šoli zavrže okoli 20 % pripravljene hrane.
Tudi na I. OŠ Celje cene obrokov zaenkrat ostajajo enake lanskim. Ideje o brezplačnih kosilih za vse niso komentirali. Sicer pa je lani imelo 35 % učencev subvencionirano kosilo. Ocenjujejo, da v odpad roma okoli 10 % pripravljene hrane.
B.S., foto: pixabay
