V zadnjih dneh smo v medijih ponovno izpostavili problematiko onesnaženja v Celju, ki bi ga naj povzročala Cinkarna. Temu je bilo tako, zaradi rezultatov iz Kanade, ki so pokazali na izredno onesnaženost v Celju in prekomerno količino talija, kadmija ter drugih težkih kovin v zemlji. Ob pritožbah Civilne iniciative Celje in prebivalcev, smo priložnost za zagovor ponudili tudi Cinkarni.
Cinkarna Celje ne priznava sposobnosti kanadskega laboratorija – Acme Analytical Laboratories Vancouver, ki je opravilo analizo, saj bi le ti naj imeli pooblastilo le za določanje zlata. Poleg tega sporočajo, da se tako talij kot kadmij že nahajata v naravi ter da je v njihovih vhodnih surovinah za proizvodnjo titanovega dioksida, koncentracija teh dveh elementov pod mejo določljivosti.
Trdijo celo, da je kadmija v titanovi sadri dvakrat manj kot v apnu in pesku s katerima gradimo hiše in ceste. Največja vira vnosov kadmija v naravo pa bi naj bila promet in fosfatna umetna gnojila.
Titanovo sadro, ki je nenevaren in nevtralen odpadek, Cinkarna suho zapolnjuje na odlagališče Za Travnik. To bi naj potekalo po postopku za katerega imajo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje in ga spremljajo z rednimi monitoringi.
Svoje vhodne surovine in emisije redno spremljajo ter kontrolirajo. Za vse meritve, ki jih opravljajo so akreditirani. Te meritve pa so v popolni skladnosti z zakonodajnimi predpisi. Cinkarna poroča tudi o nenapovedanih kontrolnih meritvah, ki so jih izvedli okoljski inšpektorji s poodlaščenimi izvajalci, in niso pokazale nobenih odstopanj.
Čeprav je delovanje Cinkarne skladno z zakoni in predpisi, ne pomeni tudi, da je skladno z naravo. Še vedno pričakujemo rezultate analize opravljene v laboratoriju na Inštitutu za varstvo okolja Maribor, ki do zdaj še niso bili odkriti javnosti.
Cinkarna Celje je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila dobrih 184 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino več kot leta 2010. Čisti dobiček je znašal 24,5 milijona evrov, medtem ko je bil leta 2010 pri 8,8 milijona evrov.
