Gradbena inšpekcija v Sloveniji se sooča z velikim izzivom pri nadzoru nelegalnih gradenj, ki jih je v zadnjih letih vse več. Največ načrtovanih odstranitev nelegalnih objektov je letos prav v Ljubljani, na obali ter v Celju.
V letu 2023 so zavezanci sami odstranili več kot 250 nelegalnih objektov, a kljub temu ostaja vprašanje, koliko prisilnih izvršb bo potrebnih v prihodnje.
Ko gradbena inšpekcija ugotovi, da je objekt nelegalen, naloži obveznost izpolnitve ukrepa odstranitve objekta. Za tiste, ki tega ne izpolnijo v roku, ki jim ga določi gradbeni inšpektor, se prisilitev izpolnitve odrejenih obveznosti iz odločbe nadaljuje v postopku upravne izvršbe. V tem postopku inšpektor zavezancu določi naknadni rok za izvršitev obveznosti iz odločbe in mu zagrozi, da bo, če tudi v tem roku ne bodo izpolnili obveznosti iz odločbe, ali bo objekt odstranjen s strani pooblaščenih oseb ali bodo za prisiljevanje izrečene denarne kazni.
Do sedaj so izmed štirih zadev, ki so jih imeli namen odstraniti v letu 2024 preko pooblaščenih oseb, trije zavezanci sami odstranili objekt, enega pa je odstranil njihov pooblaščeni izvajalec. Zavezanci imajo do rušitve možnost, da nelegalen objekt odstranijo sami.
V letu 2023 so zavezanci sami odstranili 255 nezakonitih objektov, 175 pa so jih legalizirali. Koliko izvršb preko pooblaščenih izvajalcev bo v resnici potrebno izvesti v prihodnje, je težko napovedati. Na gradbeni inšpekciji je za izvedbo izvršb preko izvajalcev letošnje leto zagotovljenih 500 tisoč evrov, kar omogoča približno 10 izvršb.
Gradbena inšpekcija sicer deluje v okviru inšpektorata RS za naravne vire in prostor, na območni enoti Celje, ki zajema območja Upravnih enot Mozirje, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju ter Šmarje pri Jelšah, pa trenutno deluje 6 inšpektorjev.
Legalizacija objektov je v Sloveniji očitno tudi poslovna priložnost. Na spletu se pojavjajo ponudbe za ureditev legalizacije črnih gradenj, in sicer za manj zahtevne objekte oz. hiše od 3.000 € naprej brez DDV, za večje, zahtevne stavbe pa od 6.000 € dalje brez DDV.
“Še vedno pa je cena legalizacije objekta bistveno manjša od kazni za črno gradnjo ali celo rušitve celotnega objekta, zato ne oklevajte,” denimo vabi eden od “ponudnikov”.
Odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom
V inšpekcijskih postopkih se največja težava pojavi, ko inšpekcijski zavezanci (torej lastniki črnih gradenj) ne izpolnijo obveznosti, ki jim jih gradbeni inšpektor odredi v odločbi. V tem primeru inšpektorat v postopku izvršbe izvrši z odločbo odrejene obveznosti v imenu in na račun črnograditelja, v primerih, ko ta obveznosti ne izpolni sam v rokih, ki so mu bili dodeljeni.
Gradbena inšpekcija je uvedla prakso, da se črnograditelja o datumu izvršbe po drugi obvesti en mesec pred začetkom izvedbe izvršbe, čeprav tega zakonodaja ne predvideva. Namen tega obvestila je, da ima zavezanec čas, da vzpostavi zakonito stanje sam, prav tako ima možnost, da izprazni objekt ali prostore, ki so predmet izvršbe ali na kakšen drug način zavaruje svoje premoženje v kolikor ne izpolni naloženih obveznosti sam.
Obstaja pa možnost, da se črnograditelj izogne rušenju objekta, oziroma ga vsaj časovno prestavi. Če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in zanj objekt pomeni dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Inšpektor nato presoja po nekaj kriterijih, določenih v 104. členu GZ-1.
Gradbeni inšpektorji so v letu 2023 v zvezi s pravico do doma prejeli 76 vlog za odlog izvršbe. V zvezi s pravico do doma so na podlagi tretjega odstavka 104. člena GZ-1 izdali 57 sklepov, s katerimi so ugodili vlogi predlagateljev za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom, in sicer za pet let od izdaje sklepa.
Kaj pa črne gradnje Romov?
Te dni je zaradi naraščajočih napetosti in nasilja Romov nad policisti ter lokalnim prebivalstvom v ospredju tudi romska problematika. Številni Romi namreč živijo v hišah in barakah, postavljenih na črno, pri čemer kakšne vneme za ureditev tega tudi pri državi ni opaziti.
In kako je s temi črnimi gradnjami? Direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha je za 24 ur pojasnila, kako je z rušitvami v romskih naseljih, kjer so objekti prav tako zgrajeni ilegalno: “Ko gre za nedovoljene gradnje na tujih zemljiščih, na zemljiščih, ki po namenski rabi niso stavbna zemljišča, se inšpekcijski postopek vodi normalno kakor vsak drug. Ni namen, da mi pridemo in rušimo, temveč da so ljudje, ki dobijo odločbo o izvršbi, dovolj odgovorni, da to storijo sami.”
Pa vendar zakon predvideva določene izjeme, saj ko je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, lahko zavezanec predlaga odlog izvršbe zaradi nesorazmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom in v tem primeru zakon predvideva tri pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni. Med drugim, da objekt ne stoji na kmetijskih zemljiščih oziroma da objekt stoji na zemljišču, ki je v lasti zavezanca, zakon pa tu predvideva izjeme, denimo, da je zavezanec predstavnik ranljive ali deprivilegirane skupine ali pa je za to zemljišče ustanovljena stavbna pravica.
Romi v Sloveniji imajo status ranljive skupine, torej njihovim črnim gradnjam zakon omogoča privilegirano obravnavo.
