Jedrska elektrarna Krško je v remontu, TEŠ6 so ustavili, ker želijo privarčevati premog za zimo. Posledično se je slovenska samooskrba z električno energijo v nedeljo gibala med 15 in 32 odstotki, veliko večino elektrike smo torej uvozili.
Hm, to so podatki od ELES, raw data. Vidim, da so zdaj napačni in se ne skladajo z ENTSO-E. Popravljen graf (oranžno) z generacijo iz ENTSO-E, porabo iz ELES. Modro pa isti graf od prej. pic.twitter.com/RZxJdqIkFz
— Sebastian (@seba1337) October 16, 2022
Ko bo stisnila zima, se lahko zgodi, da elektrike za uvoz ne bo na razpolago, svari direktor Elesa Aleksander Mervar. V streznitveno zvenečem intervjuju za N1info Sicer pravi, da z nekaterimi ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike lahko ob ugodni hidrologiji, ki bi pomenila zadostno proizvodnjo v hidroelektrarnah, ter stabilnem obratovanju Teša in NEK, dejansko zagotovimo neke vrste samozadostnost Slovenije, kar zadeva oskrbo z električno energijo.
A če se bodo Slovenci množično ogrevali na elektriko, bo elektrodistribucijski sitem počepnil, svari v isti sapi.
Mervar že nekaj časa opozarja, da se moramo zaradi razmer na energetskih trgih pripraviti na hudo zimo. “Znanje ne bo dovolj. Pomembnejša bo sreča,” je maja dejal za Radio Slovenija in posvaril pred veliko podražitvijo oskrbe z elektriko. “Če ste imeli danes mesečno 100 evrov položnice za elektriko, boste imeli po mojih izračunih leta 2023 od 350 do 400 evrov.”
Kot je dejal v pogovoru za N1info, bi se to že uresničilo, če vlada ne bi postavila kapice za gospodinjstva. A izpad, ki ga imajo distributerji, bo pokrilo ministrstvo za infrastrukturo, torej davkoplačevalci.
Ampak kdo na trgu trenutno služi pri prodaji elektrike? Po Mervarjevih besedah največje dobičke ustvarjajo tisti, ki so lani kupili elektriko po 60 ali 70 evrov za megavatno uro, letos pa jo prodajajo po 500, 600 in več evrov za megavatno uro.
Pri tem pa pravi, da je “velika zmota misliti, da imamo take primere tudi v Sloveniji. Slovenska proizvodna stebra, HSE in GEN Energija, letos ne bosta imela dobrih poslovnih izidov. Oba sta namreč zelo veliko letos proizvedene elektrike prodala že lani.”
Mervar sicer pomirja, da imamo vseh proizvodnih kapacitet v Sloveniji dovolj, da bi moralo biti res zelo mrzlo, da ne bi zadostovale za pokritje vseh potreb. Vendar pa, če bi se v Sloveniji letos naenkrat množično začeli ogrevati z elektriko, bomo po njegovih besedah imeli dva huda problema. Kot prvo, če se nam bo poraba elektrike bistveno povečala, se bo prej zgodilo, da je ne bomo neprekinjeno zmogli zagotavljati vsem odjemalcem.
“Drugi, še hujši problem pa je tehnične narave. Predstavljajte si, da na neki ulici v vseh hišah stanovalci nakupijo vsak za približno deset kilovatov novih električnih grelnih naprav. Ko bo pritisnil mraz in bodo vsi prižgali vse naprave naenkrat, bo cela ulica izpadla iz omrežja, ker sistem ne bo zdržal takšne obremenitve.”
Težave na področju elektrike, s katerimi se bo to zimo predvidoma srečala Evropa, so po prepričanju predsednika Elesa posledica nerealne energetske politike nekaterih evropskih igralcev (Nemčija…) ko gre za prehod na obnovljive vire energije, v kombinaciji s posledicami vojne v Ukrajini in zmanjšano ali celo prekinjeno dobavo ruskega plina.
“Igrati se in upati, da bo kljub temu v prihodnje vse enako, je neodgovorno. S tega vidika se mi zdi tudi stanje v Sloveniji skrb vzbujajoče. Očitno nismo sposobni zgraditi nobene nove proizvodne enote. Katerokoli tehnologijo omenimo, se pojavijo glasni nasprotniki.”
Mervar pravi, da elektrika ne bo več tako poceni, kot smo je bili vajeni, zadovoljni in veseli pa bomo morali biti, da jo bomo sploh imeli.
“Ženi sem že napovedal, naj kar pozabi na 24 stopinj v hiši. Zagotovo bomo temperaturo znižali na 19–20 stopinj,” je dejal, ter svetoval Slovencem, da ” res ni treba, da imate prižgane vse naprave in da gorijo vse luči.”
R. Č.
