Informacija s Facebook strani Ohranimo drevesa:
“Ob Savinji pri domu upokojencev so posekali čudovito smreko, zdravo, tam je rasla več kot 40 let. Stanovalci hiše so posili da bi poiskali drugo rešitev, saj jim daje smreka tudi senco v poletnih dneh. Ti možje na občini niso imeli posluha, ker je dosti lažje podreti smreko kot poiskat drugo rešitev. Včasih smo takim ljudem rekli birokrati, danes jim nadenimo ime “Zeleni Vandali”. Sekanje dreves v Celju in okolici, tudi mesto Žalec ni izvzeto, je postal šport občinarjev. Tudi brezice ob Savinji ob mostu so padle iz istega razloga. Zakaj bi se mi proilagajali naravi, če jo lahko prisilimo, da se ona nam je njih moto. Potrebno je seveda nasaditi druge, ki bodo spet rasle do naslednjega umnika, ki se bo domislil nove rešitve.
Baje bodo pri projektu Zeleno Celje uporabili plastično travo, kar deluje podobno kot plastične palme na Petrolu na Mariborski. Bravo Zeleno Plastično Celje. Je pa res, da je plastična trava ekološka, lahko jo operemo z Wapom in porabimo večkrat, ne umaže tal in lahko jo recikliramo v novo plastično travo. Prireditev bo na Krekovem trgu, zelenice v parku z naravno travo pa bodo samevale. Naj se vidi zakaj smo naredili velik prazen trg z granitnimi kockami iz znanega kamnoloma.”
Sporočilo za medije Zavod RS za varstvo narave
Prihaja poletje, ko nas bo naravna senca še kako zanimala. Za drevesa je urbano okolje ekstremno okolje za življenje. Pa vendar imamo tudi v mestih tako mogočna in posebna drevesa, da so opredeljena kot naravne vrednote. Dve od njih smo sanirali. Ponovno – da nam bodo še dolgo dajala tako prijetno senco in tudi vse ostale užitke, ki jih drevesa v mestu ponujajo.
Platano pri hotelu Štorman, najvišje drevo v ožjem središču Celja, ki raste na zelo obljudenem in obiskovanem območju in Intiharjevo lipo ob avtosalonu, so po strokovnih navodilih celjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in v organizaciji Mestne občine Celje, sanirali tako, da bosta mestu še naprej ponujali zeleno zavetje.
Obe drevesi sta bili v preteklosti že sanirani a so razmere, zaradi obljudenosti in okoliških objektov terjale ponoven poseg v krošnjo dreves.
Intiharjeva lipa, ki raste ob in nad avtosalonom je tako ogrožala mimoidoče, sam objekt ob katerem stoji in vozila v njeni bližini. Tako je bila sanacija, kjer smo očistili krošnjo lipe, odstranili suhe veje, štrclje in adventivne poganjke ter zvišali krošnjo, nujna.
Sedaj je drevo varnejše, predvsem pa zaradi strokovne izvedbe poseg ni škodil vitalnosti oz. »zdravju« drevesa.
Drugo drevo, ki raste ob hotelu Štorman je res mogočno in njegova sanacija je bila pravi strokovni in izvedbeni izziv. Očistili smo krošnjo, razbremenili vrh drevesa, razredčili konce vej, odstranili povešene veje ter preventivno, statično in dinamično, povezali vrhove drevesa. Med sanacijo smo opazili tudi »sumljive« suhe in sušeče veje, ki so imele znake bolezni masarijskega odmiranja platane. Bolezen povzroča zelo hitro sušenje vej (v eni rastni sezoni), nekroze (odmiranje) pa se pojavijo na zgornji strani vej, tako da s spodnje strani niti niso vidne. Tako je na obolelih platanah zaradi možnosti odloma vej skoraj nemogoče plezanje z uporabo vrvnih tehnik, ki se uporablja pri sanaciji tako velikih dreves. Omenjena bolezen na tej platani še ni bila z gotovostjo potrjena, a vrvne tehnike plezanja tu nismo izvajali. Namesto tega smo se lotili sanacije z uporabo dvižne košare in sanacijo izvedli uspešno in varno.
Tovrstne sanacije zavarovanih dreves predstavljajo skrb za pomembna drevesa na strokoven način tako, da drevesa še naprej ohranjajo vse svoje funkcije in ne predstavljajo nevarnosti za urbano okolje, ki je glede na gozd kot prvotno življenjsko okolje dreves, najbolj spremenjeno. Tako drevesa tu živijo v za njih ekstremnih razmerah. Hkrati pa predstavljajo živo naravo v mestu in pomenijo vez z gozdom in naravo za prebivalce mest. Vloga teh dreves se kaže še v pozitivnih učinkih na klimo, nudi številne življenjske prostore za druga živa bitja in s tem prinaša biotsko pestrost tudi v urbana okolja. Seveda pa sobivanje z naravo v urbanem okolju ljudem prinaša dobro počutje in s tem pravzaprav neizmerljive ugodnosti.
Tovrstni pozitivni rezultati so mogoči le ob dobrem sodelovanju – v tem primeru med celjsko območno enoto Zavoda RS za varstvo narave in Mestno občino Celje, ki je bilo tudi formalizirano v »Programu urejanja zavarovanih dendroloških naravnih spomenikov v Mestni občini Celje«, ki smo ga že leta 2003 pripravili skupaj z Mestno občino Celje in celjsko območno enoto Zavoda za gozdove. Nedavno pa smo omenjeni program novelirali ga pripravili za naslednje petletno obdobje.
Narava je naš skupni imenovalec, z dobrim sodelovanjem jo lahko ohranjamo tudi v mestih.
Več informacij: Matej Demšar,Zavod RS za varstvo narave, OE Celje
Tel.: (03) 42-60 -334, e-pošta: [email protected]
