Ob Partizanski cesti v Mestnem parku Celje bo podjetje Simbio d.o.o. prihodnji teden začelo s podiranjem petindvajsetih dreves divjega kostanja, ki so v zelo slabem stanju in jih ni mogoče več rešiti. Drevored Mestnega parka Celje bo dobil tudi novo sprehajalno stezo.
Odstranjena drevesa bo novembra nadomestilo s stotimi novimi, tako da bo dvojni kostanjev drevored ob sprehajalni poti vzdolž Savinje poustvaril značilno zeleno kuliso obrečnega prostora ter veduto parka iz mestne strani. Prenova drevoreda je ocenjena na 36.000 evrov z DDV. Mestna občina Celje se bo po odstranitvi dreves v parku lotila tudi izgradnje nove sprehajalne poti s kolesarsko povezavo, ki jo bo gradil VOC Celje d.d., stala pa bo 99.400 evrov z DDV.
Stara drevesa, ki se bodo odstranila, imajo številne rastne nepravilnosti in poškodbe, divje poganjke ter dupline v deblih, skozi katere je viden razkroj v notranjosti. Njihovi koreničniki so zaradi poplav iz preteklih let močno zasuti. Glede na to, da rastejo v urbanem okolju, so drevesa lahko nevarna tudi za mimoidoče obiskovalce parka.
Na podlagi pridobljenega kulturno varstvenega soglasja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bodo zasajeni rdečecvetni divji kostanji, ki imajo podobno ovalno obliko krošnje kot navadni divji kostanj, zrastejo pa do petnajst metrov visoko, imajo lepe cvetove in so bolj odporni na bolezni. Rdečecvetni divji kostanj kot okrasno drevje sadijo tudi v drugih urbanih okoljih po srednji Evropi in je po mnenju strokovnjakov najboljša izbira. Drevored bo zasnovan izmenično dvostransko (cik-cak).
Najdaljši dvojni kostanjev drevored v celjskem mestnem parku (promenada) je bil zasajen leta 1856 in predstavlja najstarejšo sestavino parka z visoko kulturno in zgodovinsko vrednostjo.
Mestna občina Celje se je prenove drevoreda lotila z veliko mero odgovornosti in v tesnem sodelovanju s strokovnjaki celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Drevesa, ki so v slabem stanju in jih ni mogoče več rešiti, je potrebno odstraniti tudi po mnenju arboristke Tanje Grmovšek, ki je strokovnjakinja za drevesa v urbanem okolju in ima opravljen strokovni izpit z ISA certifikatom pri Mednarodni zvezi arboristov.
Divji kostanj je v 19. stoletju predstavljal slogovno značilnost mestnih parkov, zato ga je potrebno nadomestiti z istim rodom dreves. Če bi se odločili za drugi rod, ki ima drugačno obliko krošenj, teksturo in barvo listov ter plodov, bi drevored spremenil svojo pojavnost, park pa bi izgubil eno od svojih najpomembnejših historičnih sestavin in s tem tudi svoje dediščinske lastnosti.
Mestna občina Celje se zaveda, da je park duša knežjega mesta in da je kljub številnim spremembam, ki jih je doživel skozi čas, pomemben zgodovinski člen celjskega mestnega jedra.
Še vedno predstavlja tip javnega parka z oblikovno zasnovo druge polovice 19. stoletja. Za ljubljanskim in mariborskim je po površini tretji največji javni mestni park iz tistega časa v Sloveniji. Park zato vrednotimo kot parkovno površino kulturno – zgodovinskega pomena s prepoznavnimi sestavinami svoje dobe: historičnim parkovnim drevjem, kostanjevimi drevoredi, osno promenado, vodnimi in cvetličnimi rondoji ter ohranjenimi lokacijami nekaterih drugih parkovnih objektov. Sestavni del parka so tudi pripadajoča gozdna pobočja, kjer so delno še ohranjene mreža sprehajalnih poti in lokacije nekdanjih razgledišč.
Mestni park Celje je namenjen vsem generacijam, zato mora biti varen in urejen tako, da bo atraktiven, pregleden in zanimiv v vseh letnih časih. Mestna občina Celje si bo še naprej prizadevala za njegovo celovito prenovo in revitalizacijo.
Tudi nova sprehajalna steza
Kot smo že uvodoma zapisali, se bo hkrati z zasaditvijo novega kostanjevega drevoreda od vzhoda do zahoda po celotni dolžini parka zgradila nova sprehajalna steza. Dolga bo 536 metrov, široka 2,2 metra ter urejena kot utrjena peščena pot. Umeščena bo nekoliko bolj v notranjost parka in bo povezana z ostalimi sprehajalnimi potmi. V osrednjem delu bo rahlo izbočena proti Partizanski cesti, da se bo izognila obstoječi klančini, ki se s Splavarske poti spušča v park.
Obe naložbi, torej prenova drevoreda in izgradnja sprehajalne poti, sta še en dokaz skrbnega, celovitega in načrtnega gospodarjenja Mestne občine Celje tako z Mestnim parkom Celje kot z mestnimi gozdovi, ki so v njeni lasti.
