Golobova vlada je medije 25. januarja povabila na novinarsko konferenco ob sprejetju Odloka o določitvi degradiranega okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju stare Cinkarne v Mestni občini Celje. Udeležila se naj bi je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in poslanka Svobode Janja Sluga.
Na dan dogodka smo mediji od poslanke Sluge dobili obvestilo, da je novinarska konferenca “iz objektivnih razlogov” preložena na neznani datum. Kot je kasneje poročala STA, je odpoved novinarske konference posledica tega, da je vlada preložila obravnavo odloka o določitvi degradiranega območja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju celjske stare Cinkarne, češ da so se odločili za dodatno preverbo nekaterih vsebin odloka.
Kot poroča MMC RTV Slovenija, pa so v Civilnih iniciativah Celje do vladnega predloga, kako izvesti sanacijski program degradiranega območja stare celjske Cinkarne, zelo kritični.
Po pisanju nacionalnega spletnega portala je predstavnik iniciative Boris Šuštar sporočil, da so po šestih letih resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, številnih sestankih, priloženih pisnih dokumentih in analizah “dobili odlok, ki je izjemno razočaranje”.
“Noben dosežek ni, da bodo z odlokom za degradirano okolje razglasili le območje stare Cinkarne, saj je z uradnimi analizami in kartami onesnaženja že uradno ugotovljeno, da je onesnaženje bistveno širše,” pravi Šuštar. Dodaja, da bi bilo treba preprečiti onesnaženje podtalnice, prašenje iz vseh virov onesnaženja ter prepovedati gojenje in uživanje rastlin oz. vrtnin na najbolj onesnaženem območju Celja.
Težava z vladnim odlokom je, da bi za degradirano območje razglasili le območje stare Cinkarne, ne pa tudi vsa območja, ki so uvrščena »v prvo stopnjo obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi,« kar je predvidevala prvotna verzija odloka.
Po njegovih besedah so se skoraj dve leti od nastopa te vlade njene obljube izkazale za “zavajanje in kupovanje časa za ne narediti nič.”
Dolgoletna proizvodnja nevarnih snovi na območju, ki ga je od leta 1875 do 1990 uporabljala Cinkarna Celje za proizvodnjo praženja cinkove rude in talilnico cinka, je pustila hudo okoljsko breme, o sanaciji katerega se še vedno ne ve, koliko časa bo trajala in stala ter ali bo zajemala le območje stare Cinkarne ali širše. Degradirano območje se sicer je pred dvajsetimi leti za simbolično ceno Cinkarna Celje prodala Občini Celje.
Parlament Cinkarna
Glede ureditve tega smo pred tedni poročali, da je na mednarodnem bienalnemu urbanističnemu natečaju Europan Europe na Dunaju, katerega cilj je iskanje idej in razvijanje strategij za aktualne prostorske izzive, z natečajem za urbanistično ureditev 16-hektarskega območja stare cinkarne sodelovala tudi celjska občina. Zmagovalna natečajna rešitev je med 13 prijavljenimi projektantskimi skupinami postal projekt z imenom Parlament Cinkarna, ki svojo identiteto gradi na skupnosti in so-delovanju ter prinaša močno sporočilo s pozivom k skupnemu razvoju območja in vključevanju širokega kroga akterjev. Zasnovala ga je ekipa arhitektov in urbanistov iz Avstrije, Španije in Nemčije.
Izvedba zmagovite ideje bo morala iti z roko v roki s sanacijskim programom, ki pa ga, kot vidimo, tudi Golobova vlada še ni predložila na mizo.
