Savinjska regija, v kateri eno izmed najvidnejših gospodarskih vlog igra tudi Celje z okolico, je v 2016 dosegla 4,2 odstotno gospodarsko rast, kar je višje od slovenskega povprečja, ki znaša 4,1 odstotka.
Zanimivi so tudi nekateri drugi kazalniki savinjske regije (povprečna neto plača, registrirana brezposelnost,…), ki kažejo, kako dobro živimo ob Savinji glede na sodržavljane od drugod.
Savinjska statistična regija se sicer v večini parametrov drži bolje, kot kaže slovensko povprečje.
Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o gospodarski rasti za leto 2016. Na rangu države Slovenije je bila povprečna gospodarska rast nominalno za 4,1 % višja kot v 2015. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2016 je znašal 40,418 milijard evrov.
Gledano regionalno pa je bila v kar petih statističnih regijah gospodarska rast višja od gospodarske rasti na ravni države. V preostalih sedmih regijah je bila gospodarska rast nekoliko nižja od slovenskega povprečja.
Regije vzhodne Slovenije so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija in Primorsko-notranjska regija (prispevale 43,7 % slovenskega BDP-ja)
Regije zahodne Slovenije so: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-kraška regija (prispevale 56,3 % slovenskega BDP-ja)
Med petimi regijami, ki so se zavihtele nad slovensko povprečje, je tudi Savinjska statistična regija v kateri eno izmed najvidnejših gospodarskih vlog igra tudi Celjska regija.
Savinjska regija je med vsemi slovenskimi regijami dosegla peto najvišjo gospodarsko rast. Znašala je 4,2 %. BDP naše regije je v letu 2016 znašal 4,589 milijarde evrov (to je 11,4 % celotnega slovenskega BDP-ja), v letu 2015 pa 4,402 milijarde evrov. Povprečna inflacija na ravni države je bila v letu 2016 0,5 %.
V savinjski regiji je bil največji delež bruto dodane vrednosti (BDV) ustvarjen v predelovalni (31,6 %) in storitveni dejavnosti (20,2 %).
Največjo gospodarsko rast je sicer dosegla obalno-kraška regija, ta znaša 6 %. Najnižjo gospodarsko rast pa so zabeležili v zasavski regiji. Znašala je 2,4 %.
BDP na prebivalca nad slovenskim povprečjem
BDP na prebivalca v savinjski regiji je znašal 18.006 evrov, kar je 8 % manj od slovenskega povprečja, ki znaša 19.576 evrov na prebivalca.
Največji BDP na prebivalca ima sicer osrednjeslovenska regija. Ta znaša 27.644 evra na prebivalca. Najnižji BDP na prebivalca pa imajo v zasavski regiji in sicer 10.443 evra na prebivalca.
Med letoma 2015 in 2016 je bila rast BDP-ja na prebivalca v savinjski regiji 4,01 %, kar je le 0,01 odstotek več od slovenskega povprečja. Največjo rast BDP na prebivalca, v primerjavi z letom poprej, so beležili v obalno-kraški regiji, 5,76 %, najnižjo pa v jugovzhodni Sloveniji, 2,51 %.
Letna rast povprečne neto plače v savinjski regiji za slovenskim povprečjem
Povprečna neto plača v Savinjski regiji je glede na slovensko povprečje nižja za 7,4 %. To nas uvršča na četrto mesto med regijami. Najvišje povprečne neto plače, in sicer kar 8,5 % višje od slovenskega povprečja, imajo v osrednjeslovenski regiji. Najnižje povprečne neto plače imajo v primorsko-notranjski regiji. Te so kar 10,2 % nižje od slovenskega povprečja.
Povprečna neto plača se je sicer v savinjski regiji leta 2016 v primerjavi z letom poprej zvišala za 0,97 %, vendar je to daleč za slovenskim povprečjem, ki znaša 1,67 % rast povprečne neto plače. V tem parametru je savinjska regija druga najslabša med regijami. Manjšo rast so beležili le v primorsko-notranjski regiji in sicer 0,73 %. Najvišjo enoletno rast povprečne neto plače pa je zabeležila koroška regija in sicer 2,49 %.
Na katerih področjih savinjska regija v zadnjih letih najbolj napreduje
Zanimivo je pogledati tudi, kako je savinjska regija na določenih segmentih gospodarstva napredovala med letom 2008, ko je v svetu udarila velika finančna kriza, in letom 2016.
BDP na prebivalca se je v savinjski regiji zvišal za 7,18 %, kar je veliko nad povprečjem Slovenije, ki od leta 2008 beleži 4,3 % rast BDP na prebivalca. Savinjska regija se po tem parametru uvršča na peto mesto med vsemi regijami. Najvišje v tem parametru je pomurska regija, ki je zabeležila 11,26 % rast BDP-ja na prebivalca. Najslabše se je v tem parametru odrezala zasavska regija, ki je od leta 2008 zabeležila kar 8,25 % padec BDP na prebivalca.
Tudi rast povprečne neto plače je bila v tem času nad slovenskim povprečjem. Povprečna slovenska neto plača je v letu 2016 znašala 1.030,16 evra oziroma 14,5 % več kot leta 2008. V savinjski regiji je povprečna neto plača od leta 2008 zrasla za 15,6 %, torej je v letu 2016 znašala 1.040,06 evra. Savinjska regija se po tem parametru uvršča na šesto mesto med vsemi regijami. Najvišje je koroška regija v kateri se je povprečna neto plača od leta 2008 zvišala za 21,3 %. Najmanj se je povprečna neto plača dvignila v zasavski regiji in sicer za 8,7 %.
Tudi rast stopnje registrirane brezposelnosti je bila v savinjski regiji nižja od slovenskega povprečja, ki je znašal 4,5 %. V savinjski regiji je bila rast registrirane brezposelnosti od leta 2008 do leta 2016 namreč 4,4 %. Po tem parametru se savinjska regija uvršča na peto mesto med regijami. Najmanj se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala v gorenjski regiji in sicer za 3,2 %. Najbolj pa v zasavski regiji in sicer za 5,7 %.
