Gubčeva in Lilekova v pešcem in kolesarjem prijaznejšo prenovo


V Celju bodo začeli z eksperimentalno ureditvijo dela Lilekove in Gubčeve ulice v Celju. Projekt je ocenjen na 1,27 mio evrov, podjetje VOC Celje, d. o. o., ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik, pa mora dela, v katera je bilo uvedeno ta teden, zaključiti v devetih mesecih.

 V času gradnje bodo do vseh stanovanj in poslovnih prostorov na tem območju zagotovili varne dostope. Po zaključku del bo ta mestni prostor ob nekdanji veleblagovnici T, v kateri urejajo znanstveno – zabavni tehnološki park, dobil novo podobo. Namenjena bo predvsem pešcem in kolesarjem.

Kaj vse zajema prenova 

V sklopu projekta bodo zmanjšali število parkirnih mest, namestili klopi, stojala za kolesa, koše za smeti, postavili svetila javne razsvetljave in  ob robu Gubčeve ulice zasadili drevesa. Postavili bodo tudi table, ki bodo označevale območje eksperimentalne prometne ureditve in obveščevalne table, ki bodo promovirale hojo. Celotno območje, ki je veliko približno 1800 kvadratnih metrov, bodo na novo tlakovali, in sicer tako, da bodo nadaljevali zasnovo oblikovanja pred nekaj leti obnovljenega dela starega mestnega jedra. Obnovili bodo vse komunalne vode in cevovode za odvajanje odpadnih in meteornih vod. Pred nekdanjo blagovnico bodo označili dve parkirni mesti, od tega eno za osebno vozilo za gibalno ovirane osebe.

Na zahodni strani Gubčeve ulice, na odseku med stikom z Lilekovo in navezavo na Cankarjevo ulico, načrtujejo vgradnjo podzemnega sistema za zbiranje odpadkov. Strošek arheoloških izkopavanj, ki jih pričakujejo na območju vgradnje podzemnih zbiralnikov, še ni natančno znan.

Finančni del

Celoten projekt je ocenjen na 1.269.843,53 evrov. Na podlagi uspešne prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki ga je objavilo Ministrstvo za infrastruktur, bo Mestna občina prejela 594.237,61 evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja skoraj 40 % vrednosti celotnega projekta. 85 % nepovratnih sredstev bodo prejeli iz Kohezijskega sklada, 15 % pa iz slovenske udeležbe kohezijske politike. Ostali denar so zagotovili iz občinskega proračuna.

*foto: MOC