Je bilo treba ob Voglajni uničiti vso vegetacijo?


ob voglajniV Civilni iniciativi Ohranimo drevesa, ki je nastala kot odziv na obsežno opustošenje obrežja Savinje aprila 2013, ki je bilo začrtano kot priprava na ukrepe protipoplavne zaščite, opozarjajo na uničen ekosistem Voglajne ob Teharski cesti.

Pri tem se sprašujejo: “Se je splačalo uničiti avtohtono obrežno vegetacijo in postrgati 30 cm mulja, da se je pretok struge povečal za 1 kubični meter na sekundo? Tako, vrbe so zunaj in teren je pripravljen za invazivno japonsko dresen in ambrozijo. Če bi občini Evropa dala denar za to, bi se še verjetno herbicide splačalo v vodo mešati…”.

Ob tem velja omeniti, da stroka za vzdrževanje vodotokov tovrstnih celotnih čiščenj ne priporoča. V knjigi Ekoremediacije kanaliziranih vodotokov v splošnih smernicah za odstranjevanje vegetacije z dna in brežin tako priporočajo, da dolžina pokošenih pasov naj ne presega 30 metrov.

bR