Janja Sluga naj bi še ta teden v parlamentarni postopek – že drugič – vložila predlog zakona o sanaciji Celjske kotline. Prvič je z njim poskušala pred tremi leti, ko zakon ni prestal parlamentarne presoje, a jo je predvolilna akcija nagradila z novim poslanskim mandatom. Tokrat poskuša še drugič, pri čemer zatrjuje, da ne gre za predvolilno potezo temveč si iskreno želi sanacije Celjske kotline.
Ob njenem predlogu pa je razočaranje izrazila Mestna občina Celje, ki je poslanka ni povabila k aktivnemu sooblikovanju predloga. Občina prav tako ne ve nič o 44 milijonih evrov, za katere Sluga pravi, da jih je vlada že odobrila za sanacijo Celjske kotline.
Celjska poslanka Janja Sluga je že pred tremi leti, tik pred volitvami, v parlament vložila predlog zakona o sanaciji Celjske kotline. Poteza se ji je obrestovala z novim mandatom na listi SMC-jeve poslanke v državnem zboru, njen predlog zakona pa ni bil sprejet. Sluga je tudi v novem mandatu, tako pod Šarcem kot kasneje pod Janšo, ostala koalicijska poslanka, vendar pa je v tej vlogi na zakon “pozabila”. Njena iniciativa po zakonu o sanaciji Celjske kotline je ponovno vzplamtela zdaj, ko je prestopila med opozicijske poslance, kar ustvarja vtis, da je Slugi bolj kot za čisto Celjsko kotlino mar za stolček v državnem zboru. Se je torej v pričakovanju predčasnih volitev ponovno odločila iz rokava potegniti asa, ki ji je na zadnjih volitvah prinesel nov poslanski mandat?
Janja Sluga zatrjuje, da temu ni tako. Nedavno je tako na vprašanje zakaj zakona ni skušala spraviti skozi parlamentarno proceduro, ko je bila še koalicijska poslanka in ali gre nemara za predvolilno potezo, za Delo dejala: “Ko sem bila v koaliciji, tega zakona nisem potrebovala, ker sem brez zakona lahko vplivala na to, kaj počne vlada. In vlada je počela, kar smo se dogovorili, torej dala je 44 milijonov evrov namenskih sredstev, nadaljevala sanacijo vrtcev. Ker nisem več koalicijska poslanka, moram vlado nekako zavezati, da bo z ukrepi nadaljevala.” Kje je teh 44 milijonov evrov o katerih je govorila Sluga, sicer ne ve niti Mestna občina Celje.
Sluga ob novem predlogu poudarja, da je zakon prilagojen sedanjemu stanju in je bistveno bolj poglobljen in nadgrajen ter osredotočen na območje stare Cinkarne in nove Cinkarne, dodana so igrišča v Mestni občini Celje ter sanacija vodotokov Voglajne in Hudinje. Predlog zakona predvideva, da bo sanacija trajala deset let in bo stala 23 milijonov evrov. 75 odstotkov naj bi zagotovila država, 25 odstotkov lokalna skupnost, pri tem pa je predvidena tudi odgovornost onesnaževalca.
Ponoven predlog zakona o sanaciji Celjske kotline so na Mestni občini Celje pospremili z besedami, da se sami že vrsto let zavzemajo za celovito sanacijo celjske kotline. Od leta 2002 si prizadevajo za reurbanizacijo območja stare Cinkarne, pri čemer so v sanacijo nevarnih zemeljskih izkopov na tem območju že namenili nekaj več kot milijon evrov občinskih sredstev. Ta sredstva skuša občina sedaj dobiti nazaj s tožbo proti Cinkarni Celje.
Občina se je pred leti tudi pridružila projektu GreenerSites, ki bo v veliko pomoč pri sanaciji degradiranega območja ter urejanju drugih območij, kot so zelenice, parki, poti ob prometnicah, zemljišča za rekreacijske namene, itd.. Pred leti je bila z občinskimi sredstvi zamenjana tudi zemljina dveh celjskih vrtcev, nakar je sanacijo ostalih vrtcev prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor. To je doslej saniralo zemljino treh celjskih vrtcev, letos naj bi sledili še štirje, naslednje leto pa zadnji trije.
Sluga je sicer prepričana, da je ministrstvo prevzelo sanacijo vrtcev ravno zaradi njenega prvega poskusa uveljavitve zakona o sanaciji Celjske kotline.
Občina za predlog Sluginega zakona izvedela iz medijev, o 44 milijonih ne vedo nič
Na Mestni občini Celje so, kot pravijo, za predlog zakona Janje Sluga izvedela iz medijev ter dodajajo, da so razočarani, da jim pri pripravi predloga zakona ni bila ponujena nikakršna, kaj šele aktivna vloga, kar je do njih in občanov Celja izjemno podcenjujoče.
“Po pregledu vsebine predloga zakona se nam postavlja vprašanje, ali je predlog zakona skladen z ustavo in zakonodajo. Nadalje dvomimo, da predstavlja ustrezno pravno podlago za urejanje zadevne problematike. Odstopa namreč od osnovnega okoljskega načela prava Evropske unije, ki glasi »povzročitelj plača«. Še več, Mestni občini Celje nalaga, da zagotovi 25 odstotkov sredstev za izvajanje programa ukrepov, pri čemer ji ne zagotovi potrebnih finančnih virov. Ob tem pa povzročitelje k ničemur ne obvezuje, saj predvidi zgolj možnost, da Mestna občina Celje in Cinkarna Celje, d. d., skleneta sporazum, s katerim se dogovorita o višini in dinamiki izplačevanja sredstev,” so ogorčeni na MOC.
Sicer pa zakonodaja že sedaj določa, da lahko Vlada del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot degradirano okolje, če je na podlagi meril razvrščeno v razred ali stopnjo največje obremenjenosti. V sodelovanju z občino, na območju katere je degradirano območje, lahko vlada določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju. V zakonu je tudi predvideno, da občine sodelujejo pri določitvi programa in prejmejo delež sredstev za izvedbo nalog, ki jih morajo opraviti.
Na Mestni občini Celje so prav tako presenečeni nad besedami poslanke Janje Sluga, da je vlada že odobrila 44 milijonov evrov namenskih sredstev za okoljsko sanacijo celjske kotline. “Vlada nas o tem doslej ni obvestila, niti ne vemo, kdaj naj bi se to zgodilo. Če drži, pa smo tega zelo veseli, saj bi bila ta sredstva še kako potrebna za izvedbo sanacije. Vsekakor pa bi si želeli aktivne vloge pri pripravi konkretnih ukrepov, o katerih po navedbi poslanke odloča vlada,” ob novici o domnevno odobrenih sredstvih pravijo na celjski občini in ob koncu izrazijo veselje, da se je o sanaciji celjske kotline na državni ravni ponovno začelo govoriti na glas.
B. S.
