Katoliška Cerkev je izdala letno poročilo za minulo leto z nekaterimi predstavitvenimi in statističnimi podatki o ustanovah ter življenju in delu same Cerkve v Sloveniji.
V njej so pregledno in jasno zajeti osnovni podatki, ki želijo pokazati, kakšna so njihova škofijska in župnijska občestva in v kakšnem stanju je krščanstvo v Sloveniji.
Preverili smo statistično situacijo v celjski škofiji in ugotovili, da je predvsem pri krstih in obhajilih ta nadpovprečna glede na druga območja v Sloveniji, nekoliko drugače pa je pri birmah in porokah.
V Sloveniji se je med letoma 2007 in 2010 število rojstev povečalo in tudi število krstov je sledilo temu gibanju. Vseeno pa se je na vseslovenskem prostoru povečal razkorak med številom rojenih otrok in številom krstov. Od leta 2010 opazimo upad števila rojstev, prav tako pa tudi manj krstov.
Enak trend je opazen tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Cerkvene prakse so glede na poročilo posledica demografskih in družbenih sprememb, saj se generacije otrok manjšajo, življenjski slog pa ljudi vedno več časa zadržuje na delovnem mestu. Tudi nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje. Poglejmo, kakšna je praksa glede zakramentov v Sloveniji.
Celjska škofija beleži porast pri krstu in prvem svetem obhajilu
Medtem ko število rojstev po vsej Sloveniji strmo upada, pa lahko glede krstov v celjski škofiji v zadnjih treh letih spremljamo pozitiven trend, saj njihovo število vsako leto narašča. Celjska in ljubljanska župnija sta ob tem edini izjemi v slovenskem prostoru. Samo v celjski regiji je bilo pred tremi leti opravljenih 1.511 krstov, leto kasneje 1.702, leta 2017 pa 1.801, tako da se pozitiven trend nadaljuje.
Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2007–2017 znižalo z 11.469 na 9.669. Več prvoobhajancev lahko v letih 2013–2017 opazimo v škofijah Celje, Murska Sobota in v manjši meri tudi v Novem mestu. Škofija Celje tako tudi glede svetega krta beleži pozitiven trend v zadnjih treh letih, saj se je število prvoobhajancev od leta 2016 povzpelo iz 1.451 na 1.704.
Za birmo in sveti zakon v celjski škofiji upadel interes
Število birmancev je v obdobju 2007–2017 z 12.268 prešlo na 8.598. V celjski škofiji trendi glede svete birme precej variirajo, saj od leta 2010 število zakramenta vsako drugo leto naraste, potem pa spet pade. V letu 2017 je tako tudi število birmancev v celjski škofiji upadlo na 1.542 od 1.631 leto poprej.
V Sloveniji se je število sklenjenih krščanskih zakonov zmanjšalo s 3.197 leta 2007 na 2.592 v letu 2017 (-18,93 %). V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal s 50,16 % na 39,99 %. Temu trendu sledi tudi celjska škofija, saj je število sprejetih zakonskih zvez iz 429 v letu 2017 padlo na 374 v minulem letu. Porast zakramenta v Sloveniji je v zadnjem letu občutila le škofija Maribor.
