Neuradnosti rezultatov glasovanja navkljub je jasno, da je vladni zakon o 2. tiru prestal referendumsko odločanje.
Po 99,66 % preštetih glasovnic ga je podprlo 53,5 % volilnih upravičencev, ki so se podali na volišča, proti pa jih je glasovalo 46,5 %.
Četudi bi bil rezultat obraten, zakon ne bi padel, saj je za kvorum (20 % vseh volilnih upravičencev proti) nasprotnikom zakona zmanjkalo več kot 150 tisoč glasov.
Volilna udeležba je bila 20,5 %, kar pomeni, da se je glasovanja udekežilo 351.441 volilnih upravičencev. Po do sedaj preštetih glasovih je za zakon glasovalo dobrih 186 tisoč volivcev, proti pa dobrih 162 tisoč.
Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in v celjski, ki ima 215.505 volilnih upravičencev, je bila udeležba za malenkost podpovprečna. Na volišče je prišlo 43.250, oziroma 20,07 % volilnih upravičencev, od katerih je 55,3 % glasovalo za vladni zakon o 2. tiru.
Podrobneje, zakon so podprli v desetih okrajih volilne enote Celje, le v okraju Mozirje je več volivcev, 51 %, glasovalo proti zakonu. Najbolj prepričljivo so ga podprli v obeh velenjskih okrajih (59 in 58 %), v okraju Celje II (57 %) in v okraju Ravne na Koroškem (57 %).
Za vladni zakon o 2. tiru tudi Primorci
V volilni enoti Postojna, ki pokriva celotno Primorsko, so bili proti zakonu v okrajih Ajdovščina (59,6 %), Tolmin (52,5 %) in tesno v obeh novogoriških okrajih (po neuradnih podatkih za zgolj nekaj glasov). Najbolj odločno za pa v volilnem okraju Sežana (65 %), Koper I (61,8), Ilirska Bistrica (60 %) ter Koper II in Izola (v obeh 58 %).
Največ odstotnih glasov za zakon na območju Slovenije so, ob že omenjenih, državljani sicer prispevali v posavskih revirjih (Hrastnik 75 %, Trbovlje 67, Zagorje 65 %), v obeh murskosoboških okrajih (73 %in 62 %) ter v Ljutomeru in Ormožu (62 %).
Proti zakonu pa so najbolj bili v obeh škofjeloških okrajih (59,1 in 62,6 % proti), v ljubljanskem okraju Vič Rudnik IIII (59,3 %), Kranj III (58,5) in v Ribnici (59 %).
