Celjska škofija je zadnjo nedeljo v maju 2021, po skoraj treh letih, dobila novega škofa. V njega je bil posvečen msgr. Maksimilijan Matjaž, ki ga je na to mesto imenoval Papež Frančišek. Novi škof je že kmalu po prevzemu škofije poprijel za delo in v dobre pol leta že naredil nekaj potez povezanih z organizacijo in načinom dela celjske škofije.
O tem kako so nekaj časa zaprte cerkve ter omejitveni ukrepi, ki so onemogočali združevanja v času razsajanja koronavirusa, pustile globoke posledice na verski dejavnosti v Sloveniji, in tudi v celjski škofiji, smo pisali tukaj.
Zadnja izmed potez novega celjskega škofa je bila ustanovitev Gospodarskega sveta Škofije Cele. V člane Gospodarskega sveta Škofije Celje so bili imenovani pravnica in koordinatorka sveta Tina Kramer, pravnik Miroslav Adam, župnik Matej Dečman, predstavnik Škofijske Karitas Matej Pirnat, računovodja Zmago Potočnik ter župnik Alojzij Ternar. Člani so svoj petletni mandat nastopili 1. januarja 2022.
Celjski škof Maksimilijan Matjaž: covid-19 je prinesel veliko sprememb
Tudi sicer pa je novi celjski škof Maksimilijan Matjaž v Škofijo Celje prišel poln izzivov in načrtov. Te je septembra, po nekajmesečnem spoznavanju novega delovnega okolja, predstavil v obsežnem intervjuju, ki ga je dal za portal Domovina.je. V njem se je uvodoma dotaknil predvsem težav, ki jih je prinesla epidemija in se z njimi zadnji dve leti soočajo vse slovenske škofije. Ta je namreč še bolj poudarila ter pospešila padajoči trend verskih dejavnosti med verniki.
Kot je dejal, bo sedaj glavna težava najti prave pristope, kako ljudi spet zbrati. Kljub temu, da so se nekateri duhovniki malo bolj znašli, drugi manj, celjski škof ugotavlja, da je epidemija marsikje povzročila, da se ljudje v cerkve ne vračajo več. Izziv, ki ga je ta situacija prinesla, je zato iskanje načinov, kako ljudi spet povezati. Še ena težava celjske škofije pa je po njegovem ta, da so duhovniki v povprečju kar precej stari, četudi ne veliko bolj kot drugje.
“Imamo nekaj mlajših duhovnikov in nekaj tisti v srednjih letih, starejši duhovniki pa so težje prilagodljivi na drugačne, bolj aktivne pristope. Tukaj se vidi neka utrujenost. Tako sedaj iščemo centre, kjer se bodo aktivnosti združevale. Sam s spoznavanjem duhovnikov in njihovih sposobnosti iščem tudi možnosti za povezovanje in odgovore na konkretne situacije,” je izpostavil v intervjuju.
Prvi koraki prerazporeditve, usposabljanje voditeljev župnij,…
Reševanja teh težav so se na celjski škofiji najprej lotili s prerazporeditvami – o teh smo poročali tukaj – in spremembami v delovanju celotne strukture škofije. V tej maniri je bilo sprva nekaj mlajših duhovnikov postavljenih v večja središča, mesta z več ljudmi (npr. Celje, Velenje), kjer bi lahko prebivalo več njih in bi iz določenega središča lažje opravljali svoje delo. V načrtu je, da se bodo okrog teh središč začeli dogajati nadaljnji procesi. Doslej je bilo za uresničevanje ideje že opravljenih dvajset sprememb oz. zamenjav, hkrati pa so enajst razdrobljenih in kadrovsko oslabljenih dekanij združili v pet njih.
Dodal je, da bo število župnij formalno ostalo enako, torej tudi če duhovnika ni, župnija ostane. Ob tem pa je treba najti način, kako pripraviti občestva, da bodo lahko živela brez stalne navzočnosti duhovnika. Cilj je med drugim usposabljanje voditeljev župnij. Prav tako bodo pri vodenju župnij več odgovornosti dobili laiki, je obrazložil.
Septembra so v celjski škofiji s tem namenom tudi postavili Strateški svet Škofije Celje, ki ga sestavljajo različni predstavniki škofije. Sestavljajo ga škof Maksimilijan in 23 članov, ki prihajajo iz vrst duhovnikov, redovnikov in redovnic ter laikov, vodi pa ga Matej Cepin. V njem se bodo načrtovale glavne dejavnosti v okviru formacije voditeljev.
Ob upadanju števila mladih, ki se vključujejo v cerkvene dejavnosti, pa je Matjaž poudaril tudi, da bo Cerkev potrebovala več novih, celostnih, življenjskih pristopov. Nekaterih se sicer Cerkev uspešno poslužuje že sedaj, npr. oratoriji, družinske kateheze, itd.. “Če sam danes prejmem poročilo, da je bilo v neki župniji birmanih 50 otrok, me bolj kot njihovo število zanima, kje so se ti mladi lahko vključili v življenje župnije,” je povedal in dodal, da razmišljajo in že delajo korake k temu, da bi bila priprava na zakramente ločena od verouka.
Z lokalno skupnostjo ima zelo lepe odnose. Vizija je postati sinodalna Cerkev
V intervjuju je škof Maksimilijan Matjaž še razkril, da ima tako z Mestno občino Celje kot celotno lokalno skupnostjo, zelo lepe odnose. “V prvem tednu sva se uradno srečala z županom, šel sem se mu predstavit in ga sprejel na posvečenju v Gornjem Gradu. Z lokalno skupnostjo imam kot škof zelo lepe odnose. Tudi konkretno sodelovanje občine z župnijami in konkretnimi skupnostmi tukaj je zgledno. Ko so težave glede cerkvene infrastrukture, se občina zavzame za urejanje spomenikov; smo v dobrih odnosih. Kar se tiče odnosov na državni ravni pa mislim, da ta dialog poteka lepo. Imeli smo že srečanje s predsednikom vlade in s predsednikom republike, tako da lahko rečem, da so odnosi lepi,” je povedal in ob koncu intervju predstavil še vizijo celjske škofije.
Povedal je, da si želi, da bi postali sinodalna Cerkev, torej čim bolj občestvena ter da bi se zmogli povezovati, duhovniki pa da bi se lahko čim bolj koncentrirali na delo oznanjevanja evangelija, podeljevanja zakramentov in formacije za prejemanje zakramentov. “Kar se tiče animacije občestev kot družbeno-kulturnih skupnosti pa, da bi lahko čim bolj hodili skupaj z lokalno skupnostjo in z verniki. Vizija naše škofije je, da bi Cerkev morala biti vitalna, majhna, živa, integralna, povezujoča,” je zaključil.
Število duhovnikov v Škofiji Celje se je v zadnjem desetletju zmanjšalo za 10 %
Upad cerkvenih dejavnosti ni opazen le pri številu cerkvenih zakramentov in obiskovanja verskih obredov, temveč se to odraža tudi v zmanjševanju števila duhovnikov in redovnikov.
V obdobju med 2010 in 2020 se je tako število škofijskih duhovnikov v Sloveniji zmanjšalo za 17,55 %. Glede na slovensko povprečje smo Škofiji Celje beležili podpovprečen upad. Število škofijskih duhovnikov se je namreč zmanjšalo za 9,71 % oz. iz 103 duhovnikov v letu 2010 na 93 duhovnikov v letu 2020.
Se je pa na drugi strani število škofijskih redovnikov in redovnic v zadnjih letih v celjski škofiji povečalo oz. ostajalo na podobni ravni.
Število škofijskih redovnikov v Škofiji Celje se je v zadnjem desetletju podvojilo. Če je teh še v letu 2010 bilo 14, jih je bilo leta 2020 že 30.
Škofijskih redovnic v Škofiji Celje pa je od leta 2014 naprej vseskozi okoli 30. V letu 2020 jih je naša škofija tako imela 31.
Na kratko o Škofiji Celje:
Škofijo Celje je 7. aprila 2006 ustanovil papež Benedikt XVI. Ozemlje celjske škofije je bilo odcepljeno od zahodnega in jugozahodnega dela mariborske (nad)škofije. Prvi škof ordinarij je postal dotedanji mariborski pomožni škof msgr. dr. Anton Stres, ki je škofijo prevzel 21. maja 2006. Škofovski sedež je bil zaradi imenovanja škofa Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika in pozneje za ljubljanskega nadškofa od 31. januarja 2009 izpraznjen. Naslednik msgr. dr. Stanislav Lipovšek je bil imenovan 15. marca 2010.
Škofovsko službo celjskega ordinarija je opravljal do 18. septembra 2018, ko je papež Frančišek sprejel njegov odstop ob dopolnjenem 75. letu starosti. 20. septembra 2018 je zbor svetovalcev Škofije Celje za škofijskega upravitelja izvolil Šmarčana g. Roka Metličarja, nadžupnika v Laškem, dekana dekanije Laško in predsednika Škofijske Karitas Celje. Papež Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do tedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti UL.
B.S., vir: Domovina.je in Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2021, vir foto: zupnija-cresnjice.net
