Letos smo bili po celotni državi podvrženi eni izmed najhujših in najdolgotrajnejših suš v zadnjih letih. Ta je za sabo potegnila vrsto negativnih posledic, ki so se naposled odrazile tudi v zalogah pitne vode.
Sušo je v zadnjih dneh omililo deževje in nekoliko nižje temperature, kar pa zaenkrat še ni imelo opaznega vpliva na pretoke vodnih virov. Za to bi namreč bilo potrebno dolgotrajno deževje oz. bo k popolnemu okrevanju podzemnih zalog pripomogla šele zima z zadostnimi količinami snega.
Medtem ko na območju mesta Celje, kot smo ugotavljali v zadnjem prispevku, suša pretiranih težav z dobavo pitne vode ni povzročila, pa je stanje v naši soseščini manj brezskrbno. Tako na območju Laškega, Žalca in Zgornje Savinjske doline se je izdatnost vodnih virov precej zmanjšala, česar v zadnjih dneh ni izboljšalo niti nekaj deževnih dni. Kljub zmanjšanju količin in dejstvu, da nekateri prebivalci priporočil o skrbni in preudarni rabi pitne vode niso upoštevali, dobave doslej nikjer ni bilo treba prekiniti.
Na območju Žalca in Laškega suša občutneje vplivala na količino pitne vode
Izdatnost vodnih virov s katerimi upravlja Komunala Laško, ki s pitno vodo oskrbuje območje celotne občine Laško, je v času suše upadla za do 20 %. Kljub temu oskrba z vodo poteka brez dodatnih omejitev. Omejen je le odvzem vode iz hidrantov, ki je po dogovoru dovoljen le v Laškem. Izjema so morebitni požari in ostale nesreče. Dobava pitne vode v prihodnje pa bo odvisna predvsem od padavin, saj se viri napajajo iz padavinskih vod.
Tudi izdatnost vodnih virov v upravljanju JKP Žalec, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo uporabnikom v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, se je v poletnem obdobju precej zmanjšala. Kljub temu je oskrba s pitno vodo vseskozi potekala nemoteno, čeprav nekateri prebivalci opozoril o skrbni in varčni porabi pitne vode niso upoštevali. Meritve žalskega podjetja so namreč pokazale, da v času največje dnevne porabe, to je med 20. in 23. uro, na nekaterih območjih poraba še dodatno močno naraste, kar je lahko le posledica uporabe pitne vode za zalivanje. Poraba pitne vode se sicer na tem območju zadnjih nekaj let povečuje za približno 1 % letno. Prihodnjo izdatnosti vodnih virov pa je, kot pravijo v žalskem podjetju, glede na podnebne spremembe težko napovedati, trenutno pa kljub vsemu še ni potrebe po zaskrbljenosti. Poudarjajo pa, da je treba takoj pričeti z izdelavo študij o možnih izvedbah novih dodatnih vodnih virov, čemur pa mora slediti tudi obnova vodovodnih omrežij, ki so marsikje dotrajana in podvržena rednim okvaram.
Kakšno pa je stanje v Zgornji Savinjski dolini
V občinah Zgornja Savinjske doline (Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče) za distribucijo pitne vode skrbi Javno podjetje Komunala Mozirje. Kljub temu, da se območje nahaja na območju, kjer se zdi zadostna količina pitne vode samoumevna, pa temu ni tako. K hitrejšemu zmanjševanju količin pitne vode na območju Zgornje Savinjske doline, poleg suše, v času počitnic dodatno pripomore povečano število turistov, pojasnjujejo na JP Komunala Mozirje. Kljub temu trenutno še vzdržujejo nemoteno oskrbo s pitno vodo, a je še vedno priporočena skrajno racionalna poraba. Priporočila o omejitvah sicer tudi v Zgornji Savinjski dolini mnogi ne upoštevajo, kar kažejo podatki telemetrijskega nadzora merjenja pretokov.
Celotno območje se sicer s pitno vodo oskrbuje le iz površinskih izvirov oz. z naravno izvirsko vodo. Ta je sicer, kot poudarjajo v mozirskem podjetju, kvalitetna in polna mineralnih snovi, vendar pa njihova izdatnost niha. To se je pokazalo predvsem v tem sušnem obdobju, ko je izdatnost predvsem manjših virov upadla za več kot polovico, nekateri viri pa so celo čisto presahnili.
V občini Luče so z določenimi ukrepi dosegli, da trenutno vzdržujejo sistem z zadostnimi količinami vode. V občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, ki se oskrbujejo iz vodnega vira Letošč, načeloma še ni bilo večjih težav, saj je izdatnost vira še vedno zadostna in tolikšna, da lahko s pomočjo prostovoljnih gasilcev, ki so letos opravili že preko 250 prevozov, oskrbujejo tudi občane višje ležečih območij ter domačije, kjer javne oskrbe s pitno vodo ni na voljo. V pretežni meri se trenutno iz vira Letošč oskrbuje tudi celotno občino Ljubnega, kjer so tamkajšnji viri, predvsem v naseljih Radmirje in Ljubno, na kritičnih nivojih.
V prihodnje redukcij in občasnih zapiranj, če bodo uporabniki resno jemali priporočila o varčevanju in racionalni uporabi pitne vode, ne bo potrebno uvesti.
“Narava nas vse skozi uči in opozarja. Je že res da je voda sicer obnovljiv, a je zelo krhek vir. Upam, da je to sušno leto bilo za vse nas uporabnike zadostna šola, da le te ni v izobilju in neomejenih količinah. Naloga nas vseh je, da na vodo v naravi pazimo in jo s svojimi premišljenimi dejanji poskušamo prihraniti in ohraniti v čim boljši kakovosti,” apelira Andrej Kladnik, direktor JP Komunala Mozirje.
Cene pitne vode se sicer na celotnem širšem območju Celjskega niso občutneje povišale oz. so ostale nespremenjene.
B.S.
