Predstavniki občinskih združenj so se pred kratkim sestali z vlado, kjer so dosegli dvig povprečnin, s katerimi država občinam financira izvajanje obveznih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih določil.
To občinam v naslednjih dveh letih prinaša več denarja kot jim je Golobova vlada najprej namenila dodeliti. Kaj pa to pomeni za Mestno občino Celje, preverite v nadaljevanju.
Pred kratkim so se predstavniki Združenja mestnih občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije sestali z vlado, kjer so se med drugim pogajali o višini povprečnin za naslednji dve leti. Tam dosegli dvig povprečnine na 725 evrov na prebivalca.
V predlogu zakona o izvrševanju državnih proračunov je bila ta sprva sicer višine 700 evrov. Poleg zvišanja povprečnin bo vlada občinam razdelila tudi 20 milijonov evrov po formuli, ki so jo predlagali v Skupnosti občin Slovenije. S tem želijo kriti višje stroške dela, po 20 milijonih naslednje leto pa se bo med občinami leto za tem razdelilo še 34 milijonov evrov.
Za Mestno občino Celje to pomeni, da bo iz tega naslova prejela dobrih 573 tisoč evrov več denarja, iz povprečnin pa skupaj 34,8 milijona evrov.
Predlog proračuna Mestne občine Celje za leto 2024 je sicer do petka, 27. 10. v javni razpravi. V prvi obravnavi je predvidel dobrih 77,5 milijona prihodkov in slabih 81,5 milijona odhodkov.
Matija Kovač: Mestne občine so tukaj še posebej v nezavidljivem položaju
Če je zadovoljen z dvigom povprečnin in kaj ta pomeni za Mestno občino Celje, smo povprašali župana Matija Kovača. V uvodu nam je povedal, da se je podfinanciranost Mestne občine Celje od leta 2019 naprej dvakratno povečala, kar pomeni več kot 13 milijonski razkorak med zakonskimi obveznostmi in vsemi prihodki v proračunu. Kot je obrazložil, so mestne občine pri tem še posebej v nezavidljivem položaju, saj zagotavljajo še določene pomembne programe, pomembne za lokalno okolje in regijo, ki so zelo obremenjeni s stroški dela. To so poklicna gasilska enota, šola za otroke s posebnimi potrebami, kulturni zavodi, pomoč na domu, mestni potniški promet in podobno.
Kovač je zaključil z naslednjim: “Zagotavljanje uravnoteženosti proračuna nas je po zaenkrat veljavni primerni porabi vodilo v zadolževanje brez upoštevanja nekaterih nujnih razvojnih investicij. Izpogajano povišanje povprečnine, ki v delu določa tudi formulo za izravnavo neravnovesij med bolj in manj finančno podhranjenimi občinami, zgolj blaži stanje, v katerem smo morali v številne redne in obvezne izdatke zarezati bolj kot je to vzdržno.“
