“V Celju dihamo zastrupljen zrak, jemo kontaminirano hrano … vsaj do leta 2008 smo pili tudi vodo, obogateno s kadmijem,” je za MMC RTV nedavno potarnal Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja.
A primerjalni podatki zdravja za celotno Slovenijo kažejo, da smo Celjani glede na sodržavljane v povprečju relativno zdravi, nimamo visoke umrljivosti, iz službe zaradi bolezni ne izostajamo ravno pogosto, naši otroci večinoma niso predebeli. Smo pa med najslabšimi v Sloveniji kar se tiče medsosedske pomoči, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Živimo na tleh, ki so onesnažene s težkimi kovinami, vdihujemo zrak, ki v zimskih mesecih drastično presega dovoljene vrednosti trdnih delcev in je primerljiv s tistim v Pekingu, a po primerljivih kazalcih glede zdravja sodimo v slovensko povprečje, kaže raziskava NIJZ.
V njej so preverjali, kako so prebivalci slovenskih občin izpostavljeni tveganjem za zdravje, od fizičnih in psihičnih bolezni, vključenosti v preventivne programe, do splošnega zdravstvenega stanja, alkoholizma, kajenja, telesnega fitnesa in prehranjenosti otrok in drugo.
Po raziskavi Celje sodi med bolj razvite občine v Sloveniji, z nadpovprečnim prirastom prebivalstva, po starosti pa v slovenskem povprečju, kot tudi glede pojavnosti raznih bolezenskih stanj in z nekoliko podpovprečno splošno umrljivostjo.
Eden pomembnih kazalnikov zdravja prebivalstva je nedvomno bolniška odsotnost. Ta v Celju na delovno aktivnega delavca znaša 15 dni na leto. kar je nekoliko nad povprečjem Slovenije (13,66) vendar so nekatere sosednje občine v slovenskem vrhu vrhu (Laško 17,1, Štore 19,4, Vojnik 17,2, Dobrna 19,2, Velenje 17,7).
Nizka umrljivost, visoka skrb za otroke in nizka skrb za sosede
Celje beleži eno najnižjih umrljivosti v Sloveniji – 838 na 100.000 prebivalcev, kar je znak splošnega dobrega zdravstvenega stanja (v sosednjem Vojniku je denimo ta 1241, v Štorah pa 1537). Sploh če upoštevamo, da je povprečna starost prebivalstva (43,4 leta) višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,6 leta).
V MO Celje je tako ena najnižjih umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, pri umrljivosti zaradi raka smo v slovenskem povprečju, pri čemer imamo eno najvišjih umrljivosti zaradi raka debelega črevesja, ki je drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Nekoliko nadpovprečna je umrljivost zaradi pljučnega raka, povsem povprečna zaradi raka dojke. Nad povprečjem smo po srčnih kapeh (2,8 na 1000 prebivalcev), zanimivo pa je, da tako v Celju kot širši regiji praktično ni zlomov kolkov pri starejših.
Samomorov je v Celju 23 na 100 tisoč prebivalcev, kar je, za razliko od nekaterih občin vzhodno od Celja, ki so slovenske rekorderke, povsem v povprečju.
Celje sodi med 10 % slovenskih občin z najmanj prometnih nezgod zaradi alkohola (v deležu vseh prometnih nezgod).
Izmed 49 tisoč prebivalcev MO Celje jih ima kar 97 % dostop do dobre mikrobiološke kakovosti pitne vode, kar je pri vrhu slovenskih občin.
Zelo dobro skrbimo tudi za svoje otroke. Njihov telesni fitness otrok je okrog slovenskega povprečja, zato pa je prekomerna prehranjenost ena najnižjih v Sloveniji. Z 20,4 % prekomerno prehranjenih otrok je MO Celje na 24 mestu v državi in najboljša v vzhodni Sloveniji. Večina občin z nižjo prekomerno prehranjenostjo je namreč na Gorenjskem.
Če nam je mar za svoje otroke, pa nam je očitno mnogo manj za svoje sosede. Celje ima namreč četrta najslabša sosedska povezanost v državi. Sosedje si manj pomagajo le v Izoli, Cerknem in Idriji.
To pomeni, da v Celju zgolj 50,5 % oseb enostavno dobi sosedsko pomoč, kadar jo potrebujejo. Zato ne čudi, da je po pomoči na domu osebam, starejšim od 65 let, za katero mora poskrbeti občina, MOC s 3,1 % med najvišjimi v Sloveniji. To kaže na visoko socialno izključenost starejših.
V naslednjih dneh bomo naredili nekaj primerjav po kazalnikih zdravja med občinami v širši celjski regiji.
