Pred bližajočo kolesarsko sezono so predstavniki občin Celje in Laško, podjetja Simbio ter predstavniki kolesarskih klubov Celje in Laško predstavili trenutno stanje na področju izgradnje mreže kolesarskih poti, katere cilj je povezati vseh 31 občin celjske regije, skupaj z ostalimi regijami pa povezati Avstrijo in Hrvaško.
Poudarek je bil predvsem na manjkajočem odseku kolesarske poti Celje – Laško, med Tremarjami in Laškim, ki sedaj poteka po dokaj zahtevni trasi čez Rifengozd, ter nekaterih drugih pomembnih odsekih, ki morajo biti končani do konca leta 2023.
Na novinarski konferenci v prenovljeni dvorani Romanskega palacija na Starem gradu Celje so predstavniki občin Celje in Laško, podjetja Simbio ter predstavniki kolesarskih klubov Celje in Laško, razkrili trenutne aktivnosti glede kolesarskih projektov v sklopu izgradnje kolesarske mreže, ki bo v prihodnosti povezala vseh 31 občin celjske regije.
Kot eden izmed pomembnejših odsekov kolesarskih poti okoli Celja je bil izpostavljen predvsem odsek od brvi v Tremerjah do Laškega. Ta pot namreč sedaj poteka čez Rifengozd, ki za ljubiteljske kolesarje ali turistično vožnjo, prezahtevna. Da je temu res tako smo na Celje.info pred leti izkusili tudi na lastni koži, ko smo se podali na kolesarjenje s KolesCEm od Žalca do Laškega.
Odsek Tremerje-Laško tik pred začetkom izvedbe
Trasa odseka med Tremerjami in Laškim naj bi bila po trditvah župana Laškega Franca Zdolška, ter vodje Območnega razvojnega partnerstva za Osrednje Celjsko pri podjetju Simbio Bojane Stopinšek, že tik pred končno potrditvijo. Kot sta poudarila, je namreč treba uskladiti le še manjše podrobnosti glede plinovoda ter visokonapetostnega voda. Zdolšek pričakuje, da bo končna rešitev na mizi v naslednjih tednih. Ob tem je laški župan tudi poudaril, da bo ureditev tega dela kolesarske poti izjemno pomembna tako za kolesarje, ki se dnevno vozijo med Celjem in Laškim, kot za turiste, ki bodo lahko brez večjih naporov prikolesarili v Laško. Omenjeni odsek pa bo zelo pomemben tudi za invalide, saj bo konfiguracija poti prilagojena njihovim potrebam, saj bo trasa pretežno ravninska. Projekt naj bi bil dokončan najpozneje do konca leta 2023, ko se tudi zapre časovno okno črpanja evropskih sredstev za projekte kolesarskih poti.
Kot je med drugim poudarila Stopinškova, so leta 2016, ko se je na ravni vseh 31 občin na Celjskem začelo usklajevanje izvedbe kolesarske mreže, začeli z nekaj sto evri razpoložljivih ‘kolesarskih’ sredstev iz državnega proračuna. Danes pa so vsi projekti težki okoli 50 mio evrov, od tega so župani občin v kolesarske poti skupaj namenili okoli 20 mio evrov sredstev, ki bi jih sicer lahko porabili tudi za kakšne druge občinske projekte. Poudarila je, da je to velik uspeh tudi zato, ker so v začetku nekateri župani idejo regionalne kolesarske mreže sprejeli z veliko mero skepse.
Podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek pa je poleg omenjenega, izpostavila tudi več kolesarskih projektov, ki se bodo še letos realizirali v Mestni občini Celje, med drugim kolesarske steze na Ipavčevi, Drapšinovi, Stritarjevi, in drugih delih mesta. Arnškova je dejala, da bo do konca leta 2023 v Celju zaključenih preko 40 odsekov kolesarskih poti, v skupni dolžini več kot 30 kilometrov. Vložek v kolesarske poti pa znaša okoli 2,3 mio evrov, od katerih je 1,4 mio evrov evropskih sredstev, nekaj čez 500 tisoč evrov je prispevala MOC, okoli 360 tisoč evrov pa je bilo nepovratnih sredstev.
Trenutno manjka le ena izmed ključnih povezav, Celje-Vojnik. Cilj je kolesarsko povezati Avstrijo in Hrvaško
Na novinarski konferenci so prisotni spregovorili tudi o ostalih pomembnih kolesarskih povezavah v regiji. Že pred časom je bila najavljena gradnja odseka med Celjem in Žalcem, ki jo bo zaznamovala izstopajoči most pri celjski Špici. Ta odsek je trenutno v fazi reševanja javnega naročila, gradnja pa se bo začela kmalu. Poleg kolesarske povezave Celje-Žalec, so se tudi že pričele aktivnosti za izgradnjo kolesarske povezave na naslednjih relacijah: Celje-Štore-Šentjur; Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec; Huda luknja med Velenjem in Mislinjo; Dobrna-Velenje; Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje. O izvedbi teh projektov smo pisali tukaj.
Trenutno manjka le ključna povezava Celje-Vojnik, ki bi pomenila povezanost s kolesarsko potjo do Lemberga in Dobrne. Na tej trasi je po besedah Stopinškove, precej težav z umeščanjem in usklajevanjem z lastniki zemljišč. Brez te povezave namreč ne bo mogoča kolesarska povezava preko Dobrne, do Koroške in naprej do Avstrije, ko bi lahko preko kolesarskih poti proti Rogatcu imeli kolesarsko povezavo med Avstrijo in Hrvaško.
V vsakem primeru pristojni verjamejo, da bodo vsi projekti dokončani najpozneje do konca leta 2023. Do takrat je namreč še možno črpati evropska sredstva za izgradnjo kolesarskih poti. Vse skupaj pa bo pospremljeno tudi s t.i. mehkimi vsebinami, med drugim zemljevidi in aplikacijami, ki bodo vsem uporabnikom ponudili celovit turistično-rekreacijski produkt.
Kolesarska sezona simbolično odpira 2. Pomladno kolesarjenje, vrhunec DPS
Kolesarska sezona v Celju se bo simbolično odprla s tradicionalnim 2. Pomladnim kolesarjenjem med Celjem in Laškim, ki ga skupaj z občinama organizirata oba kolesarska kluba, Kolesarski klub Celje in Kolesarski klub Laško. Dogodek, ki sta ga predstavila predsednik KK Celje Miran Gaberšek in predsednik KK Laško Luka Picej, se bo zgodil že 9. aprila. Start Pomladnega kolesarjenja bo tako v Laškem (Trubarjevo nabrežje) kot v Celju (P&R na Ulici XIV. divizije), kolesarji pa se bodo srečali na sredini poti in se podružili na kolesarski brvi v Tremerjah. Vrhunec kolesarske sezone v Celju, kot že zadnjih nekaj let, predstavlja junijska kolesarska Dirka po Sloveniji, na kateri bo tudi letos eden izmed vrhuncev ciljni vzpon na Stari grad Celje. Letos bo po novem start ene izmed etap tudi v Laškem, ki je sicer v Dirko po Sloveniji vključen že od samih začetkov. Kakšen teden pred Dirko po Sloveniji bo v Celju organizirana tudi posebna kolesarska dirka t.i. Polževa dirka. Gre za spomin na dogodek iz leta 1905, ko so bila kolesa redkost in so organizirali dirko, katere zmagovalec je bil tisti, ki je za pot porabil največ časa. Tudi na Polževi dirki bo zmagal najpočasnejši.
B.S.
