Včeraj se je v okviru razstave “Stran pa ne bomo metal'” v Celju odvil poseben dogodek, ki je združil kolesarjenje, izobraževanje in ozaveščanje o negativnih vplivih težke industrije na okolje ter zdravje prebivalcev. Kolesarji so se odpravili na potovanje skozi knežje mesto, ki je v 20. stoletju doživelo izjemno rast industrije.
Težka industrija, ki je zaznamovala to območje, je pustila za seboj globoke negativne odtise. Zato se je Muzej novejše zgodovine Celje odločil združiti prijetno s koristnim ter organizirati kolesarjenje po degradiranih točkah mesta, ki so bile ali pa še vedno so pod vplivom posledic onesnaženja.
Pot se je začela pred Muzejem novejše zgodovine Celje, kjer trenutno poteka razstava “Stran pa ne bomo metal”. Kolesarji so nato nadaljevali do dimnikov stare Cinkarne, ki so dandanes spomenik celjske industrijske dediščine. Ti dimniki stojijo na najbolj degradiranem območju mesta ob reki Savinji. Tam je besedo prevzel župan Mestne občine Celje Matija Kovač, ki je bil tudi del kolesarske odprave. Župan je predstavil načrte in vizijo za prihodnost tega območja ter poudaril: “Lokacija stare Cinkarne je ključna za prihodnost Celja.”
Kot je povedal, je bila v skladu s tem s pomočjo vladne ekipe razpisana dolgo pričakovana sanacija mesta Celje, zlasti na območju stare Cinkarne, glede katere je sicer izrazil dvojne občutke: “Mislim, da je stara Cinkarna po eni strani največje zgodovinsko breme, po drugi strani pa največji potencial za razvoj.”
To območje tako predstavlja priložnost za preobrazbo in vzpostavitev trajnostnega razvoja, ki bo koristil tako mestu kot tudi njegovim prebivalcem.
Nato se je kolesarska skupina odpravila proti Bukovžlaku, kjer jih je pričakal Boris Šuštar, koordinator Celjske civilne iniciative. Predstavil je, kako se ljudje v neposredni bližini kemične industrije spopadajo s posledicami sodobnega onesnaževanja ter kakšni ukrepi so potrebni za izboljšanje okolja in življenja prebivalcev.
Pot se je nadaljevala z vrnitvijo v središče Celja, kjer sta bili še dve pomembni točki. Pri celjski porodnišnici, kjer raziskovalci Inštituta Jožef Stefan opravljajo svoje delo, ki zajema raziskovanje vsebnosti težkih kovin v krvi novorojenčkov in v materinem mleku, je dr. Neža Palir predstavila podatke o projektu ter prve rezultate, ki so bili zbranim zelo zanimivi.
Sledil je še vrtec na Čopovi ulici, ki je postal eden od simbolov boja proti onesnaženju. Na tem območju so namreč zamenjali zemljo, ki je bila prepojena s težkimi kovinami. Raziskovalna novinarka časopisa Delo, Špela Kuralt, je podrobneje pojasnila, kako so se lotili tega izziva ter kakšne spremembe so dosežene.
S tem se je zaključila več kot 10-kilometrska pot Urbanega kolesarjenja po degradiranih območjih Celja. Dogodek je pomagal ozavestiti udeležence in javnost o pomembnosti varovanja okolja ter trajnostnega razvoja, hkrati pa je bil priložnost za spoznavanje zgodovine in izzivov, s katerimi se mesto Celje sooča.
Poglejte si tudi fotogalerijo, ki je delo Davida Valanta:
