Ognjena stihija, ki je prejšnji teden zajela gozdove na Krasu, je bila te dni vendarle v veliki meri obvladana. Zasluge gredo pomoči z zraka, ki je prišla tudi iz tujine, delno manjši količini dežja, ki je prešla Kras, v največji meri pa na tisoče gasilcem, ki so noč in dan požrtvovalno pomagali v boju z ognjem na Krasu ter bili zaslužni, da ogenj ni zajel niti ene okoliške kraške vasi.
Danes je sicer na krasu izbruhnil še en požar. Zagorelo je okoli 20 hektarjev gozdu, a so gasilci uspeli požar že skoraj v celoti spraviti pod nadzor. Nepojmljiva je informacija pristojnih, da pri tem požaru kaže na to, da bi lahko bil tudi podtaknjen.
Med požrtvovalnimi gasilci, v veliki večini iz slovenskih prostovoljnih gasilskih društev, jih je na stotine odšlo tudi iz naše regije, ki jo sestavljajo gasilci gasilskih zvez Celjske regije (z izjemo GZ Celje, ki na Krasu ni sodelovala) ter gasilci gasilskih zvez Savinjsko-Šaleške regije. Na pomoč pa so odšli tudi poklicni gasilci Poklicne gasilske enote Celje.
Poklicni gasilci sodelovali s šestimi gasilci
Gasilci Poklicne gasilske enote Celje so na požariščih na Krasu sodelovali s šestimi poklicnimi gasilci, kateri so se po potrebi menjavali na 24 ur. “V sredo, 20.7.2022 je vodja intervencije in poveljnik PGE Nova Gorica Simon Vendramin, zaprosil Združenje slovenskih poklicnih gasilcev za takojšnjo pomoč z gasilskimi avtocisternami za prevoz večjih količin vode. Poklicne gasilske enote smo se takoj odzvale in v roku dveh ur je bilo na požarišču sedem dodatnih gasilskih avtocistern,” pove Boris Žnidarko, poveljnik gasilske operative PGE Celje. Dodaja, da se je v tem času reševalo naselje, PGE Celje pa je pri intervenciji sodelovala dva dni, torej do petka, 22. 7. 2022.
PGE Celje je sodelovala z gasilsko avtocisterno za prevoz 9000 litrov vode ter vozilom za prevoz moštva in poveljniškim vozilom. “Glavne naloge so bile gašenje in prevoz vode, ter delo v štabu in vodenje sektorja,” razloži Žnidarko in dodaja, da je Združenje slovenskih poklicnih gasilcev vseskozi skrbelo za komunikacijo med štabom (vodstvo intervencije) in koordinacijo potrebnih sil s strani poklicnih gasilskih enot. Sile so se tako pošiljale izključno po izkazanih potrebah. “Poklicne gasilske enote smo dobile zraven osnovnih nalog gašenja in reševanja, tudi nalogo pomoči v štabu in vodenje na sektorjih,” še razloži Žnidarko.
Žnidarko: “Težko je ostati ravnodušen”
Kot pove ob koncu, so se pred odhodom informirali o stanju na kraju dogodka, tako da so pričakovali težke razmere za delo, kot so velika razsežnost požara, vročina in dim. A so kljub predhodno pridobljenim informacijam težko ostali ravnodušni ob pogledu na uničujoče požare in izpraznjene vasi oz. prebivalce, ki so morali zapustiti domove. “S fokusom na zadane naloge in kako doseči cilj, ti le-to pomaga da te ne preplavijo čustva in prevzame utrujenost,” zaključi Žnidarko.
GZ Celjske regije na požarišču z okoli 400 gasilci
V največji meri pa so na Krasu pomagali vsi slovenski prostovoljni gasilci. Med temi jih je na stotine prišlo tudi s Celjskega, ki zajema GZ Celjske regije in GZ Savinjsko – Šaleške Regije.
V gašenju požara so, z izjemo gasilskih enot Gasilske zveze Celje, sodelovale vse gasilske enote gasilskih zvez v celjski regiji (Laško, Radeče, Šentjur, Šmarje, Vojnik-Dobrna, Zreče in Slovenske Konjice), pove Matej Špiler, poveljnik PGD Laško in vodja 2. kontingenta gasilcev GZ Celjske regije. Na požariščih na Krasu so bili prisotni sredo, 20.7., nedeljo 24. 7. in ponedeljek, 25. 7., v teh treh dneh pa se je na Krasu izmenjalo okoli 400 gasilcev gasilskih društev celjske regije z 59 vozili.
Kot razloži Špiler je prvi dan gašenja na Kras odšel 1. kontingent z gasilci GZ Laško, Radeče, Šentjur, Šmarje, Vojnik-Dobrna, Zreče in Slovenske Konjice. Ti so svoje delo na požarišču začeli ob 7.00 ter se v svoja orodišča vrnili ob 3.00 naslednjega dne. Ta dan je sodelovalo okoli 60 gasilcev, ki so delovali na požariščih v okolici Brestovice pri Komnu ter vse do meje z Italijo.
V nedeljo popoldne je na pot odšel 2. kontingent gasilcev, sestavljen iz 261 gasilcev ter 56 vozil, od tega je bilo več kot polovico (32 vozil) težkih gasilskih vozil z vodo (GVC, AC, GCGP…). Gasilci celotne regije so bili napoteni na zelo veliko območje od Opatjega Sela blizu italijanske meje ter vse do Renč, Šibelja in Škrbine. “Večer oz. noč je zaznamovalo gašenje manjših požarov na kar 138 lokacijah ter varovanje vasi in objektov, ki so bili neposredno ob pogorišču,” razlaga Špiler.
“Nočna” izmena se je za gasilce 2. kontingenta zaključila v ponedeljek, ko so zjutraj na požarišče prišli gasilci 3. kontingenta GZ Celjske regije. Tretji kontingent je bil sestavljen iz 193 gasilcev s 27 vozili, večinoma vozili za prevoz moštva. Na požarišču so namreč ostala težka vozila z vodo, zamenjalo se je samo moštvo. “Tudi za “dnevno” izmeno ni bilo počitka, saj so bili zelo aktivni na približno 40 manjših požarih, v bližini Temenice pa so posredovali tudi na požaru, ki bi lahko ogrozil bližnji helioport,” še pove Špiler in doda, da so se enote tretjega kontingenta v svoja orodišča vrnile okoli 2.00 naslednjega jutra.
Špiler: “Na vsakem koraku smo čutili iskreno hvaležnost domačinov”
Sicer pa so bile naloge gasilcev gašenje požarov, izvajanje izvidnic in nadzora na požariščih ter prevozi vode za polnjenje bazenov za gašenje z helikopterjem. Sodelovanje gasilcev s Celjskega pa je potekalo izključno glede na izkazane potrebe na Krasu in je bilo organizirano s strani vodstva intervencije. Trenutno sodelovanje gasilcev s Celjskega, zaradi umiritve razmer, ni več potrebno. Nadzor namreč uspejo uspešno izvajati domači gasilci.
O izkušnji s Krasa pa Špiler pove: “Požarov takšnih razsežnosti pri nas nismo navajeni, zato je bila to ena nova izkušnja za vse sodelujoče. V požarih je bilo pogorelo zelo veliko območje travnikov, gozdov, tudi nekaj objektov. Več vasi je bilo potrebno zaradi nevarnega širjenja ognja evakuirati, vendar so se na koncu lahko prebivalci vrnili v svoje hiše, saj smo gasilci vse vasi in naselja obranili pred ognjem. Na vsakem koraku smo čutili iskreno hvaležnost domačinov, ki so se nam zahvaljevali na vsakem koraku, delili napitke in hrano ter na splošno skrbeli za nas.”
Tudi GZ Savinjsko – Šaleške regije na Kras z več sto gasilci
Na Krasu so bili prisotni tudi prostovoljni gasilci gasilskih zvez Savinjsko – Šaleške regije. Tem pripada tudi Gasilska zveza Žalec, ki je bila na požariščih na Krasu prisotna tri dni, pomagali pa so s skoraj 400 gasilci in več kot 50 gasilskimi vozili.
Kot so povedali na Gasilski zvezi Žalec, je prvi kontingent odšel na Kras v četrtek, 21. julija, ko so se odzvali pozivu po pomoči v obliki gasilcev in opreme za gašenje obsežnega požara na Krasu. Gasilska zveza Žalec je na Kras odšla z društvi, ki pripadajo gasilskim zvezam Savinjsko-Šaleške regije. Prvi dan se je odzvalo 120 gasilcev z 22 gasilskimi vozili. Gasilski konvoj je proti Krasu odšel v zgodnjih jutranjih urah, tako da so bili ob zori že na požariščih, na njih pa ostali do poznega večera. Naslednji poziv je prišel v soboto, 23. julija, ko so v sklopu konvoja gasilske zveze Savinjsko – Šaleške regije na Kras odšli s 145 gasilci ter 29 gasilskimi vozili iz vseh 32 prostovoljnih gasilskih društev GZ Žalec. Kontingent je na Kras odšel na nočno stražo ter z gašenjem in obrambo območja končal ob 8. zjutraj. Tudi v nedeljo, 24. 7., se je na Kras odpravilo novih 109 gasilcev GZ Žalec, ki so zamenjali kolege v sobotni nočni izmeni ter cel dan nadaljevali z gašenjem in obrambo domov ter dobavo požarne vode z avtocisternami.
Na Krasu tudi gasilci Cinkarne Celje
Cinkarniški gasilci so se po gašenju obsežnega požara na Krasu vrnili domov. Mnogi med njimi zdaj koristijo zasluženi letni dopust, drugi so se vrnili v službo. Nihče niti za trenutek ni pomislil, da se gašenja ne bi udeležil. Čeprav so bili nekateri zaposleni na požarišču tudi ves teden, podjetje tovrstno prostovoljno dejavnost spodbuja in sodelavcem za nesebično pomoč izreka globoko spoštovanje.
V Cinkarni Celje deluje poklicna enota gasilcev 24/7, mnogi zaposleni pa so prostovoljni gasilci. Oboji, zaposleni v Celju in v PE Kemija Mozirje, so se gašenja udeležili preko svojih matičnih gasilskih društev: »V treh dneh sem spal 4 ure. Prvo noč sem bil pokonci zaradi adrenalina pred odhodom, treba je bilo zbrati opremo, pripraviti vozila, … Gašenje je bilo zelo zahtevno, a enostavno ne bi mogel od daleč samo gledati, kako gori, jaz pa ne bi pomagal. K sreči imamo službe, kjer delodajalec razume naše delo in lahko vedno zapustimo delovno mesto ob takšnih izrednih razmerah,« je povedal prostovoljni gasilec, zaposlen v PE Titanov dioksid, Jure Hictaler.
»Pomagali smo, kamor so nas razporedili. Ves čas so nas strokovnjaki opozarjali, naj pazimo, kje hodimo, saj je teren poln različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, nekajkrat je okoli nas res eksplodiralo. Na najbolj odročna mesta smo na hrbtih nosili po 20 litrov vode in gasili manjše požare, ki jih z avtomobili nismo dosegli, a je odtehtala velika hvaležnost, ki so nam jo izkazovali domačini,« je povedal poklicni gasilec PGE Cinkarna Celje Dejan Kolšek.
Cinkarna Celje sicer goji dolgo tradicijo pozitivnega odnosa do gasilstva. V njej gasilci v različnih oblikah delujejo od leta 1938, ko je vzpostavila delovanje prvih gasilskih trojk: »Našim gasilcem se želimo zahvaliti za vso opravljeno delo na terenu v težkih razmerah. To so ljudje, ki so vedno pripravljeni nesebično pomagati, delujejo odgovorno in so predani timu. V vsaki situaciji se znajo prisebno odzvati, sodelujejo lahko pri zagotavljanju požarne varnosti v podjetju, zato je prav, da svoje poslanstvo opravljajo tudi, ko jih potrebujejo drugi,« je razloge za podporo gasilcem pojasnil predsednik Uprave Cinkarne Celje Aleš Skok.
Podjetje v prostovoljnih gasilcih vidi pomembno oporo poklicnim gasilcem, ki med drugim skrbijo za izvajanje požarno-varnostnih ukrepov v podjetju in rednih vaj evakuacije v podjetju, zato bo njihove aktivnosti še naprej podpiralo.
B.S.
