Katoliška Cerkev je izdala letno poročilo za obdobje 2008 do 2018 z nekaterimi predstavitvenimi in statističnimi podatki o ustanovah ter življenju in delu same Cerkve v Sloveniji.
V njej so pregledno in jasno zajeti osnovni podatki, ki želijo pokazati, kakšna so njihova škofijska in župnijska občestva in v kakšnem stanju je krščanstvo v Sloveniji.
Preverili smo statistično situacijo v celjski škofiji, ki je že od 18. septembra predlani brez škofa, potem ko se je upokojil msgr dr. Stanislav Lipovšek. A kljub temu, da je brez vodstva, je celjska škofija predvsem pri krstih in nedeljnikih ta čas nadpovprečna glede na druga območja v Sloveniji. Nekoliko drugače pa je pri obhajilih, birmah in porokah.
V Sloveniji se je med letoma 2007 in 2010 število rojstev povečalo in tudi število krstov je sledilo temu gibanju. Vseeno pa se je na vseslovenskem prostoru povečal razkorak med številom rojenih otrok in številom krstov. Od leta 2010 opazimo upad števila rojstev, prav tako pa tudi manj krstov.
Enak trend je opazen tudi pri razmerju med civilnimi in cerkvenimi porokami. Cerkvene prakse so glede na poročilo posledica demografskih in družbenih sprememb, saj se generacije otrok manjšajo, življenjski slog pa ljudi vedno več časa zadržuje na delovnem mestu. Tudi nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje. Poglejmo, kakšna je praksa glede zakramentov v Sloveniji.
Celjska škofija beleži porast pri krstu in upad pri prvem svetem obhajilu
Medtem ko število rojstev po vsej Sloveniji strmo upada, pa lahko glede krstov v celjski škofiji v zadnjih štirih letih spremljamo pozitiven trend, saj njihovo število vsako leto narašča. Celjska in ljubljanska župnija sta bili do letos edini izjemi v slovenskem prostoru, saj je letos v Ljubljani 551 krstov manj kot 2007. Samo v celjski regiji je bilo pred štirimi leti opravljenih 1.511 krstov, leto kasneje 1.702, leta 2017 1.801 in 2018 1.802, tako da se pozitiven trend nadaljuje.
Število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2008–2018 znižalo z 11.166 na 9.369. Z izjemo mariborske in murskosoboške škofije, ki imata glede na 2017 porast svetega krsta, Celje tako kot drugje beleži negativen trend, saj se je število prvoobhajancev iz leta 2017 padlo iz 1.704 na 1.611.
Za birmo in sveti zakon v celjski škofiji upadel interes
Število birmancev je v obdobju 2008–2018 z 12.707 prešlo na 9.050. V celjski škofiji trendi glede svete birme precej variirajo, saj od leta 2010 število zakramenta vsako drugo leto naraste, potem pa spet pade. A v letu 2018 je število birmancev v celjski škofiji zopet upadlo na 1.503 od 1.542 leto poprej.
V Sloveniji se je število sklenjenih krščanskih zakonov zmanjšalo s 3.313 leta 2008 na 2.778 v letu 2018 (-16,15%), kar je sicer največ po letu 2012. V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal s 49,43 % na 38,29 %. Temu trendu pa celjska škofija ni sledila, saj je število sprejetih zakonskih zvez iz 416 v letu 2008 po desetih letih zraslo na 481. Porast tega zakramenta v Sloveniji so v zadnjem letu občutile vse škofije z izjemo koprske župnije.
Nedeljnikov več kot leta 2017
Letos smo prejeli podatke o nedeljnikih za vse škofije in lahko opazimo, da se je verska praksa med slovenskimi verniki v obdobju med letoma 2015 in 2018 spremenila. Število nedeljnikov je upadlo za skoraj 17.000. Na celjskem je prvič od 2014, od kar imamo podatke, število nedeljnikov naraslo glede na leto poprej. Iz 27.455 leta 2017 na 27.774 leta 2018. Celjska škofija tako kot edina v Sloveniji meri porast.
