Sinoči so v sklopu 14. Slovenskega bienala ilustracij v Cankarjevem domu podelili nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. Prejemnica letošnje nagrade Hinka Smrekarja je celjska pisateljica in ilustratorka Lila Prap, nagrado za življenjsko delo pa je prejel Daniel Demšar.
Plaketi Hinka Smrekarja sta prejela Ana Zavadlav in Peter Škerl, priznanja pa so prejeli Mojca Cerjak, Matija Medved in Lidija Plestenjak.
Prireditev je zaradi slabega epidemičnega stanja letos potekala preko spleta – posnetek prireditve si lahko ogledate spodaj.
Lila Prap, pisateljica in ilustratorka ter častna meščanka Celja je nagrajena za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?!, ki je izšla leta 2019.
Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, je likovni izraz Lile Prap, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, na prvi pogled prepoznaven. Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote. Otrok že v predbralnem obdobju lahko te ilustracije dojame, jih začuti in posvoji. Nazorno berljive barvne ploskve so med seboj jasno razmejene, se ne stikajo in ne prekrivajo, značilen je tudi vselej uporabljen črni rob ob naslikanih podobah. Pastelne barve so na črni podlagi intenzivnejše, izrazito sijoče. Poslikane površine, ki jo prepredajo majhne temne pike, imajo prepoznavno površinsko strukturo, kar omogoča (tudi) hrapavost podlage. Kot v dosedanjem, v svetu že desetletja priznanem delovanju je tudi v ilustracijah za slikanico Ptiči?! jasno razpoznaven njen poenostavljeni in z znakovnimi diagrami elegantno prečiščeni slog. Živali v tej (tudi tokrat z lastnim besedilom obogateni) slikanici) so prijazne nosilke pripovedi. Risbe v slikanici so brez iluzijske globine, vabijo zgolj s ploskovitimi likovnimi učinkovinami ter duhovitimi in estetsko v obrobja vnesenimi kratkimi besedili. Barve so podane ploskovno, vsaka je na slikovno podlago enakomerno nanesena. Značilna je mehkoba površin, ki pa kljub temu ne delujejo medlo, temveč so v osrčju vsake posamezne barve podobe očarljivo razgibane. V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice.
Kdo so še izstopajoči ilustratorji preteklega leta
Ana Zavadlav je plaketo prejela za ilustracije v knjigi Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, Peter Škerl je plaketo prejel za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer, priznanje Hinka Smrekarja je prejela Mojca Cerjak za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen. Za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020, je bil s priznanjem nagrajen Matija Medved, priznanje za poljudnoznanstveno ilustracijo so namenili Lidiji Plestenjak za ilustracijo Crested Owl (Lophostrix cristata). Posebno pohvalo je prejela Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti, posebno priznanje za mladega ustvarjalca pa je prejel Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki je bila lani ustvarjena kot naslovna ilustracija za A1.
Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja je prejela Ana Maraž za ilustracije v knjigi Kako dolg je čas, posebno pohvalo po izbiri Zvonka Čoha pa Maja Šubic za ilustracije v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic.
Posebno pohvalo po izbiri Petre Černe Oven je dobila Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III, ki je lani nastala v mešani tehniki in kolažu, pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe pa Eva Mlinar za ilustracije v knjigi Vinjete Straholjubca.
Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta je prejela Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju.
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je Daniela Demšarja za prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo na bienalu ilustracije predlagala zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko. Predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije
Razstava ilustracij bo v Galeriji CD na ogled od 16. novembra do 31. marca, spremlja pa jo tudi obsežen katalog
