V okviru Tednov vseživljenjskega učenja so na Ljudski univerzi Celje gostili debato o tem, kako uspešno sodelovati v lokalnem okolju, kjer so govorci razglabljali na podlagi svojih primerov.
K sodelovanju so pritegnili župana Mestne občine Celje, Matijo Kovača, predsednika humanitarnega društva Enostavno pomagam, Milana Ninića in podjetnika ter solastnika podjetja Moj gušt, Jureta Glavnika. Vse tri povezuje dejstvo, da uspešno delujejo in sodelujejo v lokalnem okolju Celja, vsak v svoji panogi. Te pa so politika, dobrodelnost in podjetništvo.
Kovač med ideali in praktičnimi rešitvami
Županovi občutki ob izvajanju svoje funkcije prihajajo nekako v valovih, dejal pa je, da vsak teden prihaja do novih izzivov. Celjski župan meni, da je v ključnih momentih potrebne veliko koncentracije in treznosti. Vsekakor se mu zdi naloga koordiniranja Mestne občine Celje zahtevna, saj je včasih potrebno zastavljene ideale postaviti ob stran in se organizirati operativno.
Kovač si prizadeva za drugačno politiko, kar dokazuje tudi s tem, da v Mestnem svetu nima svoje stranke. Kot je povedal je takšen pristop neizbežen, pogosto pa je treba stopiti korak nazaj in poiskati skupni imenovalec.
Na začetku mandata se je v sebi malce imel za idealista, ker si dejansko celotnega obsega vsega ni uspel zamisliti. Vsekakor pa se zaveda, da je potrebno ustvarjati okolje s komunikacijo in primerno delovno klimo, da lahko skupaj kot kolektiv nekaj dosežejo. Občine ne vidi kot samo župana, občino vidi kot širok krog javnih storitev, ki jih mesto zagotavlja.
”Ne zahtevajte, ampak prispevajte.”
Župana Celja preseneča številna prisotnost nestrpnosti v komunikaciji s strani zunanjega sveta z občinskimi organi in to so stvari, ki si jih želi nasloviti, saj to vidi kot pomembno osnovo za doseganje ciljev. Sicer Celjane vidi kot zelo dobre v sodelovanju, bolj pa ga bega pridevnik nesebično, saj je vsaka skupnost sestavljena iz različnih ljudi, vrednot in interesov, zato je težko doseči stanje brez nesebičnosti. Kot pravi, vsekakor ne sme prihajati do odstopanj pri pravičnosti in enakih pogojev za vse, vendarle pa mora obstajati neka zdrava mera konkurence.
Celjski župan pozitivno stremi v prihodnost in se skuša otresti kritičnega pogleda na stanje v starem mestnem jedru, sodelovanje v lokalnem okolju pa zagovarja na način, kjer se najprej seveda ustvari ideja, nato pa mora biti vsak posameznik pripravljen tudi kaj vložiti v njo in ne pričakovati, da bodo to naredili drugi.
Od spontanega zbiranja zamaškov do resne organizacije
Številne nagrade, ki jih je Milan Ninić prejel na račun dobrih del, sam vidi kot neko motivacijo za svoje nadaljnje delo. ”To je potrditev, da te javnost opazi, da si na pravi poti. Zame je največja nagrada, ko prejmemo klic podjetja, ki želi na lastno pobudo donirati. To je zame potrditev, da svoje delo opravljamo na pravi način,” je podčrtal.
Predsednik humanitarnega društva, ki je v lanskem decembru z Božičkovo tovarno daril obdarilo več kot 1.500 otrok, si želi da občani stopijo skupaj, in da dobro delo postane nalezljivo.
Humanitarno organizacijo je ustanovil, ker je želel vedeti, kam bodo šla sredstva in na kakšen način bodo uporabljena, ob tem pa si je želel vsakega posameznika, ki mu pomaga tudi spoznati. Svoj prosti čas si je želel koristno usmeriti v Celje. Pri 18 letih se je lotil svoje prve dobrodelne akcije, ko je z dijaki Zdravstvene šole Celje zbral 27 ton zamaškov za osebo z zdravstvenimi težavami. Tri leta kasneje je ustanovil svoje društvo, nikoli pa si ni predstavljal, da bo potreboval pisarno, uradne ure, pravnika in računovodsko službo. Nikakor si ni predstavljal, da bo zadeva tako napredovala.
”Ne samo iskati možnosti, ampak biti sprememba.”
Sedaj se iz leta v leto pojavi več klicev po pomoči, njihovi projekti preraščajo in napredujejo, od vse te sreče ter zadovoljstva pa, kot pravi Ninić, postaneš odvisen, želiš pa si vedno več. Iz ekipe treh oseb so se razširili na 12 članov in še 30 dodatnih prostovoljcev, ki z njimi sodelujejo. V 10 letih so zbrali skoraj milijon evrov, ki so jih v največji meri nudili v lokalno okolje. Prostovoljstvo je tako postalo njegov način življenja.
”Če bi mi dali na izbiro milijon evrov ali pa, da peljem na morje tisoč otrok, bom izbral tisoč otrok in to, da bom deset dni bival z njimi.”
Sebe od ostalih razlikuje po tem, da je opazil potrebe v lokalnem okolju in se na njih odzval. Celje sicer vidi kot zelo dobrodelno mesto, a si kljub temu želi v celjski občini še dodatno spodbuditi meščane in somišljenike, da razmišljajo v tej smeri. Svoje poslanstvo ne vidi samo kot delati dobra dejanja, ampak tudi kot spodbudo drugih v delanje dobrih del. Kot je še dodal je za dobro delo dovolj že nasmeh na ulici, pomoč sosedu ali pa iskren pogovor z osebo, ki to potrebuje, brez motečih dejavnikov kot je telefon.
Glavnik računa na učinek domin
Solastnik podjetja Moj gušt je o podjetniških začetkih dejal: ”Začelo se je tako kot se začnejo vse moške stvari, ob pivu. Po nekakšnem naključju se nam je odprla možnost, ki smo jo izkoristili. Ker nismo bili povprečni, smo bili vedno bolj slišani. Zgodbo, ki smo jo ustvarili z lokali Gušt Pub, Guštova Mestna plaža in Miško Knjižko bomo dopolnjevali, izboljševali in poskusili Celju ponuditi čim več.”
Glavnik zagovarja, da je izobrazba zelo pomembna, a hkrati meni, da je potrebno učenje na tistem delu, kjer posameznik misli, da je dober in je njegov cilj to izpopolniti. Mladim je svetoval, da je sedaj pravi čas, da se preizkusijo v podjetništvu, saj meni, da je to v kasnejši fazi življenja bistveno težje. Kot je še povedal, uspeh ne pride čez noč, ampak uspeh prinaša trdo delo.
Kar se tiče učnih navad, je dodal: ”Res je, da se nikoli nisem rad učil formalnosti, kljub temu pa sem se vedno rad učil, ampak učil tiste stvari iz katerih sem lahko največ odnesel za tiste stvari, ki sem jih rad počel.”
”Ne glede na to kaj drugi pravijo, dejansko ti lahko uspe. Vsaka vztrajnost, vsaka strast, vedno premaga še največji talent.”
Glavnik svojo prednost vidi v tem, da poleg redne službe, ki jo ima, s svojimi lokali soustvarja v mestu. Prepričan je v to, da osredotočenost na cilje, ki niso povezani samo s finančnim vidikom, kasneje prinašajo tudi finančni uspeh. Kljub uspehu pa opozarja na skromnost, ki po njegovem mnenju vsekakor prinaša lepše življenje.
Delo v starem mestnem jedru Celja vidi kot izredno zahteven izziv, toda ne nemogoč. Meni in upa, da bo prišlo do domino efekta, ko bo nekomu uspela neka niša, bo to motiviralo tudi ostale in mesto bo zaživelo. Ob tem je dodal: ”Za uspeh moraš biti malo nor, predvsem pa imeti vero, da takšen prostor mestu kot je Celje doprinese ogromno.” To je tudi motivacija, ki lastnike podjetja Moj gušt vodi naprej.
Celjski podjetnik je za konec pozitivno dodal še to, da stvari, ki na prvi pogled izgledajo težke in zakomplicirane, so v resnici bistveno bolj enostavne, vajeti pa so v posameznikovih rokah. Pozval pa je še k črednemu nagonu, ki dela za čredo mesta Celje, kar naj bi prineslo varnost, srečo in veselje.
