Minuli teden, med 11. in 15. oktobrom, je v koordinaciji Zavoda Vozim v Laškem potekal spoznavni seminar “Connecting for youth road saftey”. Kar petindvajset mladinskih delavcev iz Slovenije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, je na seminarju izmenjavalo svoja znanja in izkušnje.
Povezovalni element mednarodnega seminarja in izmenjavo izkušenj sodelujočih za izboljšanje prometne varnosti med mladimi je pozdravila tudi predstavnica iz kabineta evropske komisarke za promet Violete Bulc, ki se je zbranim pridružila predzadnji dan. Z udeleženci so prišli do zaključka, da je prometni varnosti, posebej med mladimi, treba posvečati še več pozornosti.
Bulčeva pa se je ob tej priložnosti seznanila s stanjem prometne varnosti na cestah v državah, iz katerih prihajajo udeleženci seminarja, aktivnostim, ki se na področju preventive med mladimi že odvijajo in zaključkom, do katerih so prišli med seminarjem in na predavanjih, ki jih je izvajalo sedem slovenskih in tujih strokovnjakov.
Prometne nesreče še vedno številka ena v smrtnosti mladih med 15 in 29 let
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so med mladimi, starimi med 15 in 29 let, ravno prometne nesreče vzrok številka ena v smrtnosti, saj jih v svetu umre več kot 330.000 letno. K temu v prvi vrsti botrujejo pomanjkanje vozniških izkušenj, uporaba različnih avdio in mobilnih naprav med vožnjo, preizkušanje meja in sposobnosti ter nezavedanje možnosti posledic.
Sodelujoči na seminarju (invalidi – poškodovani v prometnih nesrečah in drugi mladinski delavci), ki delujejo na področju prometne varnosti, so prepoznali potrebo po večjem informiranju in ozaveščanju mladih s preventivnimi vsebinami, ki poudarjajo pomen varne vožnje, opozarjajo na ključne dejavnike za prometne nesreče in možne hude posledice ter potrebo po povezovanju in deljenju znanj med organizacijami, ki delujejo na tem področju ter področju izobraževanja mladinskih delavcev.
Seminar podal zaključke in smernice za prihodnje
Zaključki, ki so jih mladinski delavci na seminarju potegnili, so med drugim potreba po izmenjavi znanj, potreba po vlaganjih v kadre, ki podobne programe izvajajo, integracija invalidov, poškodovancev v prometnih nesrečah, povezovanje organizacij s podobnimi pristopi ter kakovostna evalvacija programov, ki je ključna, saj omogoča, da so programi ocenjeni in na podlagi ocen tudi nadgrajeni.
Vir in foto: Zavod VOZIM
