Zadnje tedne smo lahko zasledili več informacij o opažanju medvedov na Celjskem. Pojavljali naj bi se tudi na območjih, kjer jih ne pomnijo, iz Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje pa predvidevajo, da naj bi medvedje – šlo naj bi za do 3 do 5 različnih živali – naše območje že zapustili.
Z informacijami o videnju medvedov na območju Celjskega se srečujemo že ves zadnji mesec. Najprej, da je medvedka na območju Radeč uničila čebelnjak. Po tem dogodku so bili celjski policisti opozorjeni, da je občan v Lipoglavu v občini Slovenske Konjice opazil medvedjega mladiča, nekaj dni kasneje je lovec v naselju Čermožiše v občini Žetale odstrelil štiriletnega medveda, prisotnost medveda so večkrat opazili na območju Velenja in Vitanja, zadnje dni pa so o sledeh medveda poročali tudi s Kozjanskega.
Pred približno štirinajstimi dnevi naj bi medveda opazili v bližini Lovske koče v Celju. Kot je pojasnil Peter Šah, predsednik Lovske družine Hum Celje, so medveda videli v revirju Anski vrh pri Košnici in nadaljnje na Levškem hribu pri Levcu, v Brnici nad Libojami, Gozdniku pri Grižah in nadaljnje v Rečici.
Tudi Henrik Žibret je potrdil, da so v Lovski družini Planina pri Sevnici dobili obvestila o gibanju medveda na njihovem območju. Gozdar naj bi ga opazil na področja Bohorja, obvestila o videnju medveda na so dobili tudi z območju Šonovega pri Kozjem, v Lovski družini Jurklošter pa so na meji lovnega območja med obema lovskima družinama slikali sledi medveda. »To kaže, da je medved prisoten na našem območju, koliko jih je in kam bo ali bodo šli v prihodnje, bomo ugotavljali z nadaljnjim spremljanjem,« pravi Žibret.
»Glede prisotnosti medveda na Celjskem območju trenutno nimamo podatkov, predvidevamo pa, da so svoj obisk na našem območju že končali. Lahko, da so se vrnili nazaj v svoj osrednji življenjski prostor ali pa so šli naprej raziskovat. Smo pa prejšnji teden dobili informacijo, da naj bi opazili medvedko z mladiči na območju Lovske družine Jurklošter, pa mislimo, da je verjetno bila na poti domov na Kočevsko,« pa o trenutni situaciji pravi tajnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak. Ta hkrati poudarja, da točne ocene, koliko medvedov se je gibalo na območju Celjskega ne morejo podati, saj medved lahko na noč prehodi nekaj deset kilometrov in je zato lahko v isti noči opažen na več krmiščih lovskih družin. Predvidevajo, da se je gibalo od tri do pet medvedov.
V preteklosti medved pogosto »na izlet« na Celjsko
Po besedah Mastnaka je prisotnost medveda v neposredni bližini Celja nenavadna, je pa bil v preteklosti medved na Celjskem večkrat prisoten. Konstantno so jih opažali denimo na območju Bohorja, Šmohorja, Mrzlice, Gozdnika, Menine planine, Rudnice, Zgodnje Savinjske doline, gore Oljke. »Na teh območjih se zadrži nekaj dni ali tednov, nato gre nazaj v svoj življenjski prostor,« opiše njihovo pristnost Mastnak.
Razloga za njihovo sta dva. Prvi je tisočletni koridor od Zasavskega hribovja proti Zgodnji Savinjski dolini ter Karavankam, preko katerega bazirajo na avstrijsko Koroško. Drugi razlog pa naj bi bila številčnost medveda, ki v zadnjih letih narašča in presega zmogljivosti življenjskega območja, v katerem medved stalno živi. »Zato medveda opazimo v okoljih, ki za medveda niso primerna. Tako pri nas gre večinoma za mlajše živali, ki svoj življenjski prostor šele iščejo. Starejše živali imajo svoj teritorij že opredeljen in iz njega odganjajo mlajše živali, zato imamo zadnja leta situacijo, ko si želijo mlajše živali na tem območju ustvariti življenjski prostor, ki pa gotovo ni primeren za njih, zato se sčasoma vrnejo v svoj prostor,« razlaga Mastnak.
V javnosti še vedno odmeva primer lovca iz Žetal, ki je na nočnem lovu na divje prašiče ustrelil 4-letnega medveda. V lovski zvezi Maribor izključujejo možnost, da je šlo za silobran, nanj se ni izgovarjal niti lovec. Strel je namreč bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«.
Lahko pa da je šlo za lovsko zmoto, saj naj bi lovec v temi na razdalji 20 do 30 metrov medveda zamenjal za divjega prašiča. A v lovski zvezi Maribor so vseeno skeptični. Od dogodka se ograjujejo in pričakujejo, da bodo zoper kršitelja sprejeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja– tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj.
Pričakujejo vse več medvedjih obiskov
V Sloveniji živi okoli tisoč medvedov. Populacija teh živali se je v zadnjih dvajsetih letih povečala za okoli 150 odstotkov, predvsem po zaslugi načrtnega ohranjanja, saj je v prvi polovici 20. stoletja že pretilo izumrtje teh zveri, zato so jih zavarovali s predpisi o lovstvu in ohranjanju narave. S tem ukrepom so ponovno uspeli medveda vrniti na območja, kjer je bil prej stalno prisoten, v zadnjih letih pa opažajo tudi na prostorsko širjenje medvedje populacije.
Za njihov stalni življenjski prostor pri nas sicer veljajo strnjeni mešani gozdovi, najpogosteje jih opazijo v Notranjski regiji, Kočevsko-belokranjski regiji in na področju zahodnega Krasa. Ker gre za zavarovano vrsto, kvoto za odstrel medvedov predpiše ministrstvo za okolje. V zadnjem obdobju so letno ubili nekaj čez petdeset medvedov, v zadnjem letu je kvota za odstrel presegla številko dvesto, a je bila odločba zaradi pritožb nevladne organizacije Alpe Adria Green zadržana.
Zaradi naraščanja populacije medvedov v Savinjsko kozjanski zvezi lovskih družin Celje predvidevajo, da bo še več tovrstnih obiskov medvedov tudi na območjih, kjer medved v preteklosti ni bil prisoten, saj kot pravi Mastnak, številčnost medveda z naraščanjem populacije ni več uravnotežena z okoljem, zato so si te zveri primorane iskati nova območja ter pri tem poudarja, da bi medvedjo populacijo morala nadzorovati stroka in ne država, kot je to praksa zadnja leta.
Ob morebitnem srečanju z medvedom ohranimo mirno kri
Ljudje vse bolj posegamo v gozdove in s tem življenjski prostor živali. Srečanja med človekom in medvedom veljajo za redka, saj medved velja za previdno žival, ki človeka dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Najpogostejša srečanja so spomladi, ko medvedi zaključijo svoj zimski počitek. Kako bi se odzvali, če bi srečali medveda?
Dušan Klenovšek iz Javnega zavoda Kozjanski park pravi, da v kolikor obiščemo gozd, se moramo zavedati, da smo tam le gostje: »Če vemo, da bi lahko naleteli na medveda, potem se moramo temu primerno vesti. Pogovor, če nas je več, si kaj zapojemo, udarimo z vejo po luži ali suhem deblu. Ne smemo biti »tiho kot miška« ali imeli slušalke na ušesih. Pazljivejši bodimo, če hodimo v smer vetra, ker nas težje zavoha, sliši. Zelo nespametno pa bi bilo, da bi ob novici, da se v gozdu nahaja medved, tja nosili hrano. Medved bo to hrano našel, z njo tudi naš vonj in bo pričakoval, da bo hrano zopet dobil – če ne v gozdu, pa tam od kje je prišel vonj. In še to, če ga že srečamo … Srečanje bo neprijetno tudi zanj. Zato mirno in se poskušamo počasi umakniti. Ne škodi, če poskušamo »telepatsko« sporočiti, da mu nič nočemo. Kričanje, bližanje, udarjanje z vejami, ga sicer lahko prestrašijo, a tudi razjezijo. Imajo pa medvedi tudi »slab dan« in bi nas napadli. Tedaj večina primerov kaže, da je najbolje obmirovati na tleh.«
Zdravko Mastnak k temu še dodaja, da se je večina medvedjih napadov na človeka v preteklosti zgodila ob pristnosti psa, zato opozarja, da imamo psa ob potikanju v gozdu vedno na povodcu. Če opazite medvedje mladiče, ki se radovedno potepajo naokrog in niso videti nevarni, se jim prav tako ne približujte, pač pa se previdno umaknite, saj medvedka ni daleč stran.
E.Š.. naslovna foto: Lovska družina Šentrupert, fb
