Mejnik celjske toplarne: obdelali toliko odpadkov, da bi lahko prekrili Šmartinsko jezero


S Toplarno Celje upravlja Energetika Celje, ki je letos praznovala 25 let uspešnega delovanja. Obletnico so trajnostno obeležili z zasaditvijo tulipanov po Celju, za še bolj zeleno Celje pa so posadili tudi 19 dreves – za vsakega zaposlenega na toplarni enega.
Zaradi edine naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji Toplarne Celje kar 300 tisoč ton odpadkov in blata ni pristalo na odlagališču, Celjani, priključeni na daljinsko ogrevanje, pa imajo cene ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji (nižjo imajo samo še na Ravnah in v Velenju). V Toplarni Celje se namreč tokovi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, energetsko izrabijo za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje.

Toplarna Celje je dosegla V 12 letih, odkar obratuje Toplarna Celje, so termično obdelali kar 300.000 ton odpadkov. To je toliko odpadkov, da bi z njimi lahko prekrili celotno Šmartinsko jezero v višini pol metra.

Zaradi energetske izrabe odpadkov za oskrbo s toploto je bilo porabljeno tudi manj fosilnih goriv in s tem prihranjeno več milijonov ton ogljikovega dioksida. V omrežje je bilo namreč oddano kar 72.000 MWh električne energije in 370.000 MWh toplotne energije. To je več električne energije, kot jo porabijo celjska gospodinjstva v celem letu ter približno toliko toplotne energije, kot se jo porabi v skoraj 5 letih v sistemu daljinskega ogrevanja za 7000 odjemalcev, kolikor jih je nanj priključenih.

Nadzorovano in varno obratovanje

“Poleg tega, da Toplarna Celje zagotavlja trajnostno, lokalno, zanesljivo, nizkoogljično in stroškovno učinkovito energijo, je njeno delovanje izredno nadzorovano in varno. Izvedba tehnologije s centralno nadzornim sistemom namreč preprečuje kakršno koli nedovoljeno ali nenamerno izpuščanje katerega koli onesnaževala v zrak, tla ali vodo. Naprava ne more obratovati, če sistem čiščenja dimnih plinov ni vključen, pri tem pa čistilnega ali merilnega sistema med obratovanjem naprave tudi ni mogoče ročno izključiti. Nadalje, za objekte, kot je Toplarna Celje, so predpisane trajne meritve, kar pomeni, da se izpusti merijo neprekinjeno ves čas, naprava pa bi v primeru preseganja mejnih vrednosti emisij snovi v zrak samodejno prešla v zaustavitev delovanja. Redno se izvajajo tudi obratovalni monitoringi, ki so predpisani z okoljevarstvenim dovoljenjem,” so ob mejniku med drugim zapisali v celjski toplarni.

Okrasne češnje in vrbe sta pomagala zasaditi direktor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt (na sliki levo) in vodja Toplarne Celje Marija Zabukovnik. »Sajenje drevesa ima velik simboličen pomen, saj s tem dejanjem ustvarimo nekaj, kar bo živelo še dolgo za nami. Tudi naše delovanje v Energetiki danes je usmerjeno v pozitivne učinke na okolje in ljudi v prihodnosti,« je ob tem povedal direktor mag. Mirt.

Toplarna Celje ob tem izpostavlja še podatek, da v 12 letih obratovanja izpusti niso niti enkrat presegli dovoljenih mejnih vrednosti, posamezni parametri trajnih meritev so celo nekajkrat nižji, prav tako pa so dosežene vrednosti nekaterih parametrov občasnih meritev celo pod mejo detekcije.

Od skupno prejetih količin odpadkov v Toplarno Celje ostane po termični obdelavi pod 15 % odpadkov. Del odpadkov se odloži na deponiji za nenevarne odpadke, nevarne odpadke prevzamejo pooblaščeni prevzemniki in se izvozijo v tujino, izločene kovinske odpadke pa se odda kot sekundarne surovine v ponovno predelavo.