Jutri v Knežjem mestu praznujemo praznik Mestne občine Celje. Ob tej priložnosti so danes na občini sklicali novinarsko konferenco na kateri je župan Bojan Šrot izpostavil letošnje občinske nagrajence, nekatere najpomembnejše investicije in projekte ki se vršijo v občini ter 40 let mladinskega raziskovalnega dela v Celju.
Jutri zvečer bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju potekala slavnostna prireditev v čast občinskemu prazniku.
Ob prazniku Mestne občine Celje so danes na novinarski konferenci najprej izpostavili letošnje občinske nagrajence. Dobitniki priznanj letos so:
Častna meščanka Celja je postala pravljičarka in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap.
Zlati celjski grb je prejel Javni zavod Celjske lekarne.
Srebrni celjski grb sta prejela likovnik Narcis Kantardžić in novinar Brane Piano.
Bronasti celjski grb sta prejela glasbeni ustvarjalec Goran Bojčevski in dirigent, pianist, korepetitor in pedagog Simon Dvoršak.
Kristalni celjski grb pa so prejeli diplomantka Iza Herman, diplomantka Tjaša Jager, diplomantka Pia Robida, diplomant Luka Šrot, diplomantka Eva Vidak in diplomantka
Sara Železnik.
V nadaljevanju so bili predstavljeni najpomembnejši projekti in investicije, ki so se oz. se še izvajajo v Mestni občini Celje.
Eden izmed največjih projektov je rekonstrukcija Muzejskega trga, na katerem je občina obnovila celotno gospodarsko infrastrukturo, položila nove tlake, novi sta tudi urbana oprema in javna razsvetljava. Celotno območje je od lanskega oktobra označeno kot območje za pešce. Na trgu so zaščitili dragocene freske, ki so jih arheologi odkrili med obnovo Muzejskega trga. Projekt Rekonstrukcija Muzejskega trga, ki bo ta trg še dodatno polepšal in omogočil prehod iz trga v kletne prostore Stare grofije, se bo nadaljeval tudi letos.
Naslednjih izmed pomembnih projektov občine je Javno-zasebno partnerstvo za energetsko sanacijo javnih stavb. V projekt celovite energetske obnove so vključene štiri osnovne šole (OŠ Hudinja, IV. OŠ Celje, OŠ Glazija in II. OŠ Celje) in trije vrtci (Vrtec Zarja-enota Živ Žav, Vrtec Zarja-enota Iskrica in Vrtec Anice Černejeve-enota Mavrica).
Tudi trajnostna mobilnost je ena izmed glavnih usmeritev občine. Mestna občina Celje je zato sprejela Celostno prometno strategijo, ki narekuje spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti.
Posebno pozornost občina namenja kolesarskemu in javnemu potniškemu prometu v sklopu česar bo občina za potrebe javnega sistema izposoje koles kupila 100 koles, od katerih bo 66 klasičnih ter 34 električnih. Za izboljšanje kolesarske infrastrukture bo postavljenih 17 postaj javnega sistema izposoje koles. V teku je tudi gradnja, rekonstrukcija in modernizacija skoraj 20-ih avtobusnih postajališč.
Mestna občina Celje je konec januarja postavila tri nove polnilnice za električne avtomobile, v prihodnjih mesecih pa namerava postaviti še tri električne polnilnice, in sicer na Vrunčevi cesti, na parkirišču Ulice XIV. divizije in na parkirišču Zagata. S sprejetjem novega Odloka o taksi službah pa bo občina k elektromobilnosti spodbujali tudi taksiste, ki lahko pričakujejo tudi subvencioniranje stroškov nakupa električnih vozil za taksiste.
Letos občina tudi uspešno zaključuje investicijo večnamenske športne dvorane pri I. osnovni šoli Celje. Telovadnica je v zaključni fazi. Investicija rešuje vprašanje poteka pouka športne vzgoje na I. osnovni šoli Celje in športne dejavnosti širše skupnosti.
Celje bo dobil tudi Generator, ki bo v centru Celja (bivši T) odprl nov prostor, namenjen vsem generacijam, zagonskim in visokotehnološkim podjetjem ter drugim s področja tehnologij z višjo dodano vrednostjo.
Novi skakalnici na Šmartinskem jezeru je še en projekt, ki je razveselil Celjane. Mestna občina Celje bo do oktobra letos na Šmartinskem jezeru zgradila novo skakalnico. Eno od obstoječih bo obnovila, hkrati pa bo postavila še tribuno za gledalce, trampolin in skate rampo. S tem se oživlja projekt doživljajskega oziroma »event« centra na Šmartinskem jezeru.
V okviru razpoložljivih finančnih sredstev in v tesnem sodelovanju s celjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije namerava občina celovito prenoviti in revitalizirati Mestni park Celje. Del načrtovanih aktivnosti je že v teku. Drevored lipovcev, ki je bil zasajen lani, bo spomladi opremljen s klopmi in obnovljeno javno razsvetljavo. Med drugim se načrtuje tudi obnovo fontane iz leta 1909, v prihodnjih letih pa tudi obnova glasbenega paviljona.
Mestna občina Celje tudi nadaljuje z nakupi poslovnih prostorov v starem mestnem jedru in jih daje v najem. Spomladi letos bo tako v tem delu mesta znova zaživela trgovska dejavnost. V zadnjih dveh letih je sicer občina poleg Borova kupila še nekaj poslovnih prostorov. V načrtu je nakup oz. pridobitev še nekaj prostorov.
Izpostaviti še dvodnevni sestanek, ki je marca potekal v Celju in so se ga udeležili predstavniki transnacionalnega projekta GreenerSites iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije in Hrvaške. Projekt GreenerSites je za občino zelo pomemben, saj je namenjen iskanju rešitev za čistejšo in trajnostno prihodnost mesta z okolico.
Ob občinskem prazniku je bila posebej izpostavljenih tudi 40 let mladinskega raziskovalnega dela v Celju. Mladinsko raziskovalno delo v Celju je projekt z najdaljšo tradicijo načrtnega dela z mladimi na področju znanosti in razvoja v Sloveniji. V Celju že od leta 2012, pod okriljem Regijskega študijskega središča, poteka tudi vseevropski znanstveni dogodek Dan raziskovalcev. Vsako raziskovalno leto se zaključi z osrednjo prireditvijo, na kateri raziskovalci prejmejo županova priznanja za svoje delo, Mestna občina Celje pa ob tem izda raziskovalni bilten. Vse raziskovalne naloge nastale v Celju se hranijo že od leta 1978.
Ob občinskem prazniku Mestne občine Celje vsako leto poteka tudi Galerija na prostem, pri čemer predšolski otroci, osnovnošolci, dijaki in mladi iz Celja slikajo panoje na določeno temo. Letos je to že dvaindvajseto leto zapored.
Slovesnost bo tudi letos potekala 11. aprila ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Slovesnost neposredno prenaša TV Celje, v studiu pa jo spremlja tudi tolmačka za slovenski znakovni jezik. Umetniški program so pripravili režiser Luka Marcen, dramaturginja Nuša Komplet Peperko, scenograf Miha Peperko in avtor glasbe Leon Firšt.
