V veliki dvorani Narodnega doma je danes župan Mestne občine Celje arhitektu Janku Hartmanu, ki je pomembno zaznamoval podobo našega mesta, podelil naziv častni meščan Celja. Podelil je tudi zlati grb, tri srebrne in tri bronaste grbe ter šest kristalnih celjskih grbov.
Podelitev priznanj je bila zaradi epidemije prestavljena za skoraj dva meseca, praznik Celje sicer obeležuje 11. aprila.
Zlati celjski grb je prejel gospodarstvenik Tomaž Benčina, srebrne grbe mag. Marijana Kolenko, Ekonomska šola Celje in Nogometni klub Celje, bronaste grbe dr. Borut Batagelj, Lenart Horvatič in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje. Kristalne celjske grbe so prejele odlične diplomantke Lucija Dežan, Hana Fideršek, Sara Jeromel, Lea Kukovičič, Nuša Ofentavšek in Hana Šrot.
»Za nami je obdobje, kot ga še nismo doživeli, niti ga nismo pričakovali ali bili nanj pripravljeni, a smo se z njim po moji oceni zelo dobro soočili. Vesel sem, da sem bil priča tolikšni solidarnosti in nesebičnosti, kot so ju pokazali mnogi posamezniki, pa tudi podjetja. Na srečo smo številne projekte lahko nemoteno izvajali naprej, čeprav smo nekatera gradbišča za nekaj časa zaprli, ponekod pa so dela potekala celo hitreje, kot bi sicer. Zato se imamo kljub posledicam epidemije česa veseliti.
Odličnost vsake skupnosti je pravzaprav odličnost ljudi, ki jo sestavljajo. Ponosen sem na vas, spoštovani prejemniki najvišjih priznanj. Zahvaljujem se vam, ker delate to mesto edinstveno. Hvala, ker nikoli ne obupate, ker verjamete vase, v svoje delo in v to mesto. Vsak od vas je v Celju svetla zvezda, ki mnogim kaže pot. Vsak od vas je marsikomu zgled in navdih,« je med drugim v nagovoru dejal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Prireditev, ki jo bo danes zvečer predvajala Televizija Celje, so pripravili režiser Kristian Koželj, avtor video portretov Igor Pečoler, avtor karikatur Milan Alašević ter glasbenika Boštjan Gombač in Saša Olenjuk.
»Današnji dan je veseli vzkrik upanja – nobena tema ne more biti tako zgoščena, da je ne bi mogla presekati svetloba človeka, ki v trhlosti vidi obet boljše prihodnosti, v ruševinah obrise novega sveta, ki se ne boji objeti in poljubiti drugega. V vseh, ki ste napolnili praznino tega prostora, je obljuba, da svet ni dovolj močen, da bi sklatil polet človeškega duha.« (Kristian Koželj)
foto: Gregor Katič
