Populacija Mestne občine Celje se je v letu 2021 zmanjšala za 225 občanov. To je sicer več kot prepolovljeno zmanjšanje glede na leto 2020, ko se je prebivalstvo skrčilo za 494 občanov. Smo bili pa v Mestni občini Celje leta 2021 šele četrtič od leta 1995 priča negativnemu selitvenemu prirastu s tujino.
Mestna občina Celje je na dan 1. julij 2020 štela 49.069 prebivalcev.
Lansko zmanjšanje števila prebivalcev v Mestni občini Celje gre v največjem delu na račun selitev med občinami (okoli 84-odstotni delež negativnega prirasta). Iz drugih slovenskih občin se je v Celje tako preselilo 2198 oseb, iz Celja v druge občine pa je odšlo 2386 oseb.
Na ravni Slovenije je bilo sicer registriranih 111.377 notranjih selitev (sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 20 % manj kot leto prej. Od prebivalcev, ki so v letu 2021 prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (81 %) preselila v drugo občino, 19 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.
Mestna občina Celje od leta 1995 šele četrtič z negativnim selitvenim prirastom s tujino
Preostanek zmanjšanja števila prebivalcev Mestne občine Celje se je izgubil zaradi negativnega naravnega prirasta in negativnega selitvenega prirasta s tujino. Slednji je bil negativen po mnogih letih. Še lani se je namreč v Celje iz tujine preselilo 521 oseb več, kot pa se jih je iz Celja odselilo v tujino. Letos je iz tujine v Celje prišlo 21 oseb manj, kot jih je odšlo v nasprotni smeri. Negativni selitveni prirast s tujino se je v Mestni občini Celje nazadnje zgodil leta 2014 (-56 oseb). Od leta 1995 pa le še leta 1998 (-183 oseb) in 2010 (-58 oseb)
Nasprotno kažejo podatki na ravni Slovenije, kjer je selitveni prirast s tujino še naprej pozitiven. V Slovenijo se je tako lani priselilo 23.624 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.144. Se je pa v primerjavi z letom 2020 število priselitev zmanjšalo za okoli 35 %, število odselitev pa povečalo za okoli 19 %. Selitveni prirast je bil v 2021 najnižji po letu 2017. Od tega se je priselilo 3.962 državljanov Slovenije, odselilo pa se je 5.821 slovenskih državljanov.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil na ravni države že triindvajseto leto zapored pozitiven, a najnižji po letu 2011, ko se je v Slovenijo priselilo 4.339 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, največ tujih državljanov iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Nemčija in Avstrija (za 22 oz. 19 %), sledili pa so Švica, Združeno kraljestvo in Hrvaška.
Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (43 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Severna Makedonija in Hrvaška.
Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, največ tujih državljanov v Bosno in Hercegovino
Nekaj več kot petina odseljenih državljanov Slovenije (22 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Hrvaška in Švica.
Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 %), sledili pa so Srbija (16 %), Kosovo (12 %) in Severna Makedonija (6 %).
Naravni prirast v Celju še vedno negativen, in nad slovenskim povprečjem
Tako v Mestni občini Celje kot na ravni celotne Slovenije smo lani že peto leto zapored beležili negativni naravni prirast oz. presežek umrlih nad rojenimi. Pred letom 2017 (od 2007 do 2016) smo v Mestni občini Celje beležili 10 let konstantnega pozitivnega naravnega prirasta, na ravni države pa je bil pozitiven naravni prirast še leto daljši.
V Mestni občini Celje na 1000 prebivalcev, pri razmerju rojeni/umrli, izgubimo skoraj enega prebivalca več kot znaša slovensko povprečje.
V Mestni občini Celje je v letih 2020 in 2021 negativni naravni prirast krepko presegel stotico in je bil največji od leta 1995. Slednje gre lahko pripisati tudi epidemiji covida-19. Pred letoma 2020 in 2021 je bil negativen naravni prirast nazadnje večji od sto oseb le še med leti 2002 in 2004.
B.S., vir podatkov: SURS
