Prvo nedeljo v oktobru je v spominskem parku Teharje potekala spominska slovesnost, s katero so obeležili spomin na žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih, glavni govornik na slovesnosti pa je bil Boštjan Zadnikar, predstavnik Nove slovenske zaveze.
Spominski park Teharje je osrednji državni park Republike Slovenije (objekt je bil odprt pred skoraj natančno osmimi leti) je posvečen zamolčanim žrtvam medvojnih in povojnih pobojev. Po nekaterih prepričanjih naj bi bilo med in po vojni v teharskem taborišču zaprtih in po večini brez sojenja tudi usmrčenih okoli 5.000 ljudi. Vojaško taborišče so med II. svetovno vojno zgradili Nemci, ob koncu vojne pa so tja zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja.
Po koncu vojne je bilo taborišče za krajši čas zaprto, le nekaj tednov kasneje pa so vanj namestili domobrance in zajete civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Junija 1945 naj bi v komunistične oblasti v taborišče pripeljale približno 3000 domobrancev.
Po poročanju Siol.net je Boštjan Zadnikar v nagovoru poudaril, da je stanje duha v slovenski družbi (zaradi dogodkov izpred sedmih desetletij) postalo neznosno in kot narod ne moremo več naprej. Kot pot do rešitve je Zadnikar izpostavil nujnost takojšnje duhovno-moralne arbitraže od zunaj.
Metod Pirih je v pridigi izpostavil problem na Slovenskem evidentiranih več kot 600 grobišč. Po njegovih besedah naj bi med 95.000 žrtvami, kolikor bi jih terjala II. svetovna vojna na Slovenskem, več kot 30.000 ljudem bila odvzeta pravica do spomina, do pokopa in groba. Pravica do pokopa in do negovanja spomina naj bi bila po njegovem ena od osnovnih civilizacijskih pridobitev.
Več na Siol.net (klik!)
eH
