Minulo nedeljo, ki jo krščanski verniki imenujejo cvetna nedelja (tudi cvetnica) in je zadnja nedelja pred veliko nočjo, so se verniki zbirali na blagoslovu v šope ali butare povezanega pomladanskega zelenja. Obred je po vsej Evropi razširjen že od 9. stoletja dalje kot spomin slovesnega prihoda Jezusa Kristusa v Jeruzalem.
Jezusa naj bi v Jeruzalemu pričakal navdušen sprejem, med drugim zato, ker je obudil Lazarja od mrtvih in so ga številni Judje imeli za mesijo. Množica ljudi pa se je zbrala v Jeruzalemu predvsem zaradi prihajajoče pashe – judovskega praznika, s katerim se spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.
Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, se pri mašah bere daljše poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon, ki vsebuje svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih sicer posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Vejice oljk ali drugega zelenja, ki so znamenje cvetne nedelje, so tudi simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje tako predstavlja rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.
Obredi cvetne nedelje (procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju) izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati približno tri stoletja kasneje. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem med leti 1951 in 1955, okončno obliko so dobili po drugem vatikanskem koncilu.
Udeležili smo se blagoslova zelenja, cvetja in butar v cerkvi sv. Cecilije, sv. Danijela in sv. Duha v Celju. Vabljeni k ogledu galerije fotografij, v kateri so zajeti utrinki cvetne nedelje v Celju.
[simpleviewer width=100% height=700 id=348]t/f: eH
