V luči praznika Mestne občine Celje, ki ga obeležujemo 11. aprila, je župan Matija Kovač v svojem kabinetu sprejel predstavnike sedme sile. Spregovoril je o aktualnih in prihodnjih projektih, osrednjo pozornost pa namenil Občinskemu prostorskemu načrtu (OPN) – dokumentu, katerega sprejemanje v Celju traja že več kot desetletje in pol.
Postopek, ki traja že 16 let, mora končno dobiti epilog
Prostorski načrt celjska občina sprejema že 16 let in je glede tega rekorder v Sloveniji. Po lanskoletni javni razgrnitvi osnutka je Mestna občina Celje jeseni 2024 predlog OPN poslala v presojo 40 nosilcem urejanja prostora.
Doslej je občina prejela 26 pozitivnih mnenj in dve negativni, na 12 mnenj pa še vedno čaka – razlogi so različni, od potrebnih manjših dopolnitev do neodzivnosti posameznih organov. Negativni mnenji sta podala Direkcija RS za vode (DRSV) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Razhajanja z ministrstvom glede stavbnih zemljišč
MKGP v najnovejši fazi postopka zahteva zmanjšanje površin, namenjenih spremembi rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča – kar pa ni v skladu s stališči, ki jih je ministrstvo občini predstavilo leta 2021, ko je potrdilo kvoto dodatnih stavbnih zemljišč, ki bi jih Celje pridobilo z novim OPN-jem.
“Čakajo nas obsežni pogovori in pogajanja z ministrstvom, da čim več teh zemljišč v načrtu ohranimo. Mi smo pripravljeni na kompromise, kljub temu pa je naš namen, da v MOC zagotovimo čim več površin za urbano rabo,” je pojasnil župan Matija Kovač. Ob tem je pohvalil konstruktivnost ministrstva in pripravljenost na dialog.
Nova hidrologija – nova ovira
Veliko bolj kompleksno težavo predstavlja negativno mnenje DRSV, ki se nanaša na spremembo hidrologije. OPN je bil vse do leta 2023 izdelan na podlagi poplavnih kart iz leta 1994, ki jih je naročila in plačala Mestna občina Celje, njihovo strokovno ustreznost pa je potrdila prav DRSV. Te karte so temeljile na hidrologiji iz leta 1994, ki je ostala v veljavi do druge polovice leta 2024, ko je bil OPN že javno razgrnjen in podprt s strokovnimi podlagami.
“DRSV je zdaj pridobila novo hidrologijo, niti še ni izdelanih novih poplavnih kart, in od nas zahteva, da to vključimo kot nov vhodni podatek, kar pomeni, da bi morali celoten OPN izdelovati na novo. Vprašanje, kako se lahko dve tako različni strokovni podlagi skladata. Za nas je to nedopustno, ker gre za nov vhodni podatek v postopku, ki je bil pričet še na podlagi povsem druge zakonodaje,” poudarja župan Mestne občine Celje.
Mestna občina Celje je pridobila tudi pravno mnenje, ki podpira stališče, da gre za nesprejemljivo ravnanje nosilca urejanja prostora. Kljub temu so stiki med občino in DRSV redni, obe strani pa iščeta kompromis, ki bi omogočil sprejem načrta brez ponovnega začetka celotnega postopka.
“V tem trenutku težko govorimo, kdaj bi lahko z usklajevanji zaključili. V primeru, da bo potrebno izdelovati nove poplavne karte, načrt zagotovo ne bo zaključen v letošnjem letu. Sami si želimo, da bi to bilo čim prej,” dodaja Kovač.
V kolikor ne bo potrebno izdelovati novih poplavnih kart, pa bi lahko bil OPN sprejet še to leto. “To je mogoče, to je eden izmed možnih scenarijev, ampak ga težko komentiram podrobneje, saj ni odvisen od občine, temveč od nosilcev urejanja prostora.”
Sistem, ki duši prostorski razvoj
Ob tem se znova odpira širša sistemska težava prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Kot poudarja župan, občine nimajo nobenega pravnega varstva zoper nosilcev urejanja prostorov – torej ministrstva, sosednjih občin, pa tudi zasebnih deležnikov, kot so ponudniki IKT-storitev.
Slednji lahko v svojih mnenjih zahtevajo, kar želijo, občina pa se na to ne more formalno pritožiti. Zaradi tega se postopki močno zavlečejo in včasih ni mogoče najti kompatibilnih rešitev.
