Že vse od lanske sanacije onesnažene zemljine v vrtcu na Hudinji so se začela pojavljati ugibanja, kam je izvajalec del odpeljal onesnaženo zemjo.
Nekaj tednov nazaj pa so se pojavila prva namigovanja, da naj bi del onesnažene zemlje celjskih vrtcev končal v pregradi med velenjskim in šoštanjskim jezerom.
Kot danes poroča Večer dvomov o tem, kje je končala onesnažena zemljina, sedaj ni več. Po njihovih trditvah je namreč jasno, da naj bi podjetje Toming inženiring zemljo vgradilo v nasip med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom.
In kako je zemlja prišla tja? Pri sanaciji vrtca Hudinja naj bi nastala dva kupa nevarnih odpadkov. Eden naj bi romal na lokacijo Zalog 21 pri Novem mestu, drugi kup nevarnih odpadkov pa naj bi podjetje Voc predalo podjetju Toming inženiring, ki pa naj bi ga nato “začasno” deponiral na naslovu Gaberke 153 pri Šoštanju, od koder naj bi ga, po zatrjevanju odgovornih v Tomingu, odpeljalo podjetje, ki je registrirano za tovrstno predelavo odpadkov. So pa v Toming inženiring ostali skrivnostni o imenu podjetja, ki naj bi prevzelo onesnaženo zemljo, kar je sprožilo še dodatne dvome.
Kasneje se je izkazalo, da Gaberke 153 niso naslov temveč parcela na kateri se nahaja pregrada med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom, še piše Večer. Na tem območju pa je ravno podjetje Toming inženiring po pogodbi s Premogovnikom Velenje zadolženo, da z zasipanjem zapolnjuje ugreznine nastale v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje. Ugreznine naj bi Toming inženiring sicer uradno zapolnjeval zgolj z neoporečno zemljo, ki jo odvažajo z območja Arnovskega gozda, kjer nastaja novi Lidlov logistični center. A kakor kaže sedaj, obstaja velika verjetnost, da so med to zemljo skrivoma pomešali tudi celjsko.
Zaradi vrste nejasnosti in sprenevedanj podjetja Toming inženiring se je sedaj v zadevo vmešala tudi Občina Velenje, kjer so takoj zahtevali dokaze o tem, kam je omenjena zemljina šla, sprožili pa so tudi inšpekcijske postopke. Poleg tega je tudi Premogovnik Velenje zahteval kemijsko analizo zemlje s katero se zapolnjujejo ugreznine. Vendar je malo verjetno, da bi ta pokazala prisotnost strupov, saj so se za tem, ko naj bi v ugreznine dodali tudi celjsko zemljo, na to območje že navozile dodatne enormne količine zemlje iz Arnovskega gozda.
