Oddaja Tarča na TV Slovenija je nedavno problematizirala popoldansko delo zdravnikov izven njihovih matičnih ustanov, pri čemer je posebej izpostavila direktorja Splošne bolnišnice Celje, dr. Dragana Kovačića. Ta kot kardiolog ob delu v SB Celje popoldan opravlja tudi ambulanto v sosednjem Zdravstvenem domu Celje.
Na to temo se je pred dnevi zbral Svet zavoda SB Celje in ugotovil, da v dodatnem delu izven Splošne bolnišnice Celje ni bilo neskladja z veljavno zakonodajo, zanj pa so izpolnjeni tudi vsi pogoji.
Eden bistvenih je, da se je čakalna doba v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižala za 22,5 odstotka, še bistveno več pa v Zdravstvenem domu Celje. Po naših neuradnih informacijah v zadnjega pol leta kar za 72 odstotkov.
Svet zavoda sicer Ministrstvo za zdravje poziva, da v izogib takšnim pomislekom, kakršna se pojavljajo v javnosti, dejavnost dela zdravnikov izven matične ustanove čim prej sistemsko uredi.
Trenutna ureditev pa, kot kažejo številke, vsaj v primeru dostopnosti kardioloških pregledov v Celju, ne gre v škodo pacientov, temveč v njihovo korist.
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje se je zbral na izredni seji, na kateri so se člani seznanili z delom zdravstvenih delavcev Splošne bolnišnice Celje izven matične ustanove. Pri tem so največ razprave namenili v nekaterih medijih izpostavljenem delu direktorja bolnišnice dr. Dragana Kovačića.
Pred razpravo je bil članom predstavljen protokol, po katerem posdameznim zdravstvenim delavcem izdajajo soglasja za delo izven matične ustanove. Ta poteka v več stopnjah in na več nivojih, v vseh pa se opredelijo obveznosti delavca, ki jih mora najprej opraviti v celjski bolnišnici, preden lahko dobi soglasje za delo izven nje. Če prosilec pogojev ne izpolnjuje, soglasja ne dobi, oziroma se mu prekliče. Bolnišnica je takšne ukrepe lani sprejela v sedmih primerih, v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa v enem.
V skladu s tem je soglasje za delo izven matične ustanove prejel tudi direktor bolnišnice dr. Dragan Kovačić. Kot ugotavljajo strokovne službe, pri tem ni bilo neskladja z veljavno zakonodajo. Izpolnjeni pa so bili tudi pogoji, saj se je, ob konstantnem prilivu napotnic v očitanem obdobju, čakalna doba na kardiološke preglede zaradi večjega števila opravljenih storitev v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižala za 22,5 odstotkov po vseh stopnjah nujnosti, kar svetniki ocenjujejo kot pozitivno.
V Celju najkrajša čakalna dobra za kardiološki pregled v Sloveniji
Dodatno delo kardiologov v kardiološki ambulanti Zdravstvenega doma Celje pa je v zadnjega pol leta po naših neuradnih informacijah čakalne dobe zmanjšalo za več kot 70 % in zagotovilo najkrajšo čakalno dobo na kardiološki prvi pregled v Sloveniji.
Dodatno popoldansko delo kardiologov je tako povečalo dostopnost do zdravstvene obravnave kardiološkim pacientom. Kljub temu pa Svet zavoda SB Celje poziva Ministrstvo za zdravje, da v izogib pomislekom, kot se v času zdravniške stavke pojavljajo v javnosti, čim prej sistemsko uredi dejavnost dela zdravnikov izven matične ustanove.
Bolnišnica kljub stavki realizirala več programa dela
Vodstvo zavoda je svetnike seznanilo tudi z realizacijo obsega dela bolnišnice v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Glede na enako obdobje preteklega leta je bolnišnica, kljub stavki zdravnikov, realizirala več programa dela.
Povečanje realizacije programa dela gre predvsem na račun velikega povečanja akutne oz. hospitalne obravnave pacientov zaradi epidemije gripe in respiratornih obolenj ter večjega števila poškodb, ki so zahtevale operativno zdravljenje.
Višek dela je bil opravljen tudi v ambulantni dejavnosti na nekaterih specialističnih področjih, medtem, ko na drugih zaradi prerazporeditve resursov in sočasne stavke zdravnikov zastavljen obseg dela ni bil v celoti dosežen.
Svetnikom zavoda SB Celje so na seji predstavili tudi dejanske podatke glede stavke zdravnikov, saj se je v javnosti pojavljala napačna informacija o 95 odstotnem deležu stavkajočih zdravnikov. V SB Celje po podatkih vodstva bolnišnice stavka 48 odstotkov zdravnikov, 39 odstotkov pa jih vztraja pri umiku soglasja za delo preko polnega delovnega časa.
