Tudi to leto se je v cerkvi sv. Danijela na polnočnicah zbrala množica kristjanov. Skupaj so praznovali rojstvo Jezusa Kristusa in drug drugemu izrekli praznična voščila.
Božič je tradicionalni krščanski praznik, katerega bistvo je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, Božjega sina. Po Svetem pismu bi naj na to noč v Betlehem prišla visoko noseča Marija in njen izbranec Jožef. Ker v Betlehemu nista našla prenočišča, sta se zatekla v bližnji hlevček, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli. V skladu s tem kristjani širom sveta na božični večer postavljajo jaslice in se udeležujejo polnočnic.
Po starem običaju so za božične praznike predvidene tri maše, ki jih imenujemo polnočnica, jutranja/pastirska maša in dnevna maša. V času polnočnic se časti Jezusovo rojstvo in se hkrati predstavi v kakšnih razmerah je bil rojen odrešenik sveta. Jutranja maša ali drugače znana tudi kot pastirska maša, simbolizira prihod pastirjev pred hlev.
Slednja nakazuje, kako naj bodo kristjani podobni tem pastirjem, ki so brez obotavljanja, po sporočilu angela, odšli počastiti novorojeno Dete. Zadnja med njimi je Dnevna maša, ki pa razodeva, kdo je novorojeno Dete in kakšen je njegov pomen.
Naj Jezusovo rojstvo prenavlja in bogati naše življenje
Obiskali smo polnočnico v celjski stolnici, kjer je maševal celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. V nagovoru je vernike sprehodil skozi zgodovino z evangelistom Luko, ki je Jezusovo rojstvo postavi v določen prostor in čas.
Zelo pomemben pa je tudi zgodovinski vidik božičnega praznovanja, še važnejše pa je angelsko sporočili pastirjem, da novorojeno Dete ni navaden človeški otrok, ampak Božji Sin in naš Odrešenik (prim. Lk 2.12); on, ki so ga napovedovali očaki in preroki stare zaveze, še posebej prerok Danijel in prerok Izaija, on, o katerem je sam Božji angel napovedal Jožefu in Mariji, da bo Sin Najvišjega in njegovemu kraljestvu ne bo konca (prim. Lk 1,32-33). In v to Jezusovo, v to Božje kraljestvo smo po Božji dobroti in po zaslugi naših vernih staršev, starih staršev, botrov in vernega občestva vstopili tudi mi, ko smo pri krstu postali učenci Jezusa Kristusa in po njem ljubljeni otroci nebeškega Očeta.
To je skupaj z življenjem največji dar, ki so nam ga posredovali naši verni starši in smo jim za to vedno hvaležni. Zdaj pa je naša naloga, da ta dar Božjega življenja, ki je v nas, ne samo ohranjamo, utrjujemo in bogatimo, ampak ga tudi posredujemo rodu, ki prihaja za nami. To je v vseh časih in tudi v našem času velika naloga staršev, očetov in mater, dedkov in babic, pa tudi župnije, ki naj bo velika opora in pomoč vsaki družini pri tej pomembni nalogi.
Pridigo si lahko ogledate tudi v spodnjem video posnetku, ob tem pa ne spreglejte tudi fotogalerije s polnočnice v celjski stolnici.
Oglejte si še fotogalerijo:
