Nekaj dni nazaj je v Celju izginila Ažmanova vila na Kosovelovi ulici. Lastniki so jo porušili, ker naj bi na njenem mestu zgradili moderni vila blok.
Občani so početje na Kosovelovi takoj opazili in izrazili ogorčenje nad tem, da se takšne stavbe dovoli porušiti.
Na Mestni občini Celje odgovarjajo, da so sami glede tega nemočni. Dovoljenje za rušenje pa je že pred leti izdala državna inštitucija.
Pred dnevi so na socialnih omrežjih začele krožiti fotografije rušenja Ažmanove vile iz časov avstro-ogrske na Kosovelovi ulici, ob katerih so mnogi občani izrazili ogorčenje nad mestnimi oblastmi, ki naj bi dopustile odstranitev spomeniško zaščitene vile in zgodovinske dediščine mesta.
Občani so se ob fotografijah tudi spraševali, zakaj se v takšnih primerih Celje ne poslužuje podobnih praks, kot naj bi se jih posluževala nekatera evropska mesta. Torej da občina bodisi odkupi takšno stavbo in jo obnovi, jo obnovi in se z ustreznim deležem vknjiži kot solastnica stavbe, ali pa od lastnikov strožje zahtevala obnovo takšne hiše oz. prodajo, če lastnik za obnovo nima sredstev.
Na Celje.info smo se za odgovore na vprašanja občanov obrnili na Mestno občino Celje, od koder so nam odgovorili, da je bila Ažmanova vila na Kosovelovi ulici 10 v zasebni lasti. Dovoljenje za rušenje dotrajane vile pa je lastniku že pred leti dalo Ministrstvo za kulturo. Lastniki pa vile niso ponudili v prodajo, saj načrtujejo na tem mestu zgraditi t.i. vila blok. Torej podobna stavba, kot že stoji na sosednjem zemljišču.
In kakšen vpliv ima občina na tovrstne posege?
Kot so nam še dejali, se na Mestni občini Celje zavedajo, da nekateri zaprti in neurejeni poslovni ali stanovanjski prostori kazijo videz mesta, vendar lahko na ravnanje lastnikov vplivajo le omejeno.
“Za lastnika, ki svoj poslovni ali zasebni objekt slabo vzdržuje, po zakonodaji ni mogoče zahtevati razlastitve. Občinska uprava lahko ukrepa samo tako, da lastniku z Odločbo naloži, katera vzdrževalna dela mora v določenem roku izvesti. To lahko stori takrat, kadar objekt ne predstavlja nevarne gradnje, vendar njegov videz zaradi pomanjkljivega vzdrževanja slabo vpliva na zunanjo podobo mesta ali naselja. Kadar pa predstavlja objekt po Zakonu o graditvi objektov nevarno gradnjo, morajo ukrepati republiške inšpekcijske službe.
Služba za inšpekcijski nadzor Mestne občine Celje je lastnico nepremičnine pozvala k rednemu vzdrževanju zelenih površin. Lastnica je poziv upoštevala in lani dvakrat poskrbela za urejenost zelenih površin. Za samo vilo pa Mestna občina Celje ni izdala nobene odločbe, s katero bi jo pozvala k obnovitvenim delom, saj ni imela zakonske osnove.”
Dodali so še, da občina z namenom urejenosti mesta in revitalizacije starega mestnega jedra zadnja leta že izvaja nekatere ukrepe. Tako skladno s skladno s proračunskimi sredstvi odkupujejo zaprte ulične poslovne prostore v starem mestnem jedru in jih dajejo v najem, s čimer želijo ponovno oživiti mestno jedro. “Prav tako že nekaj let objavljamo razpis, na podlagi katerega z nepovratnimi sredstvi lastnikom (fizičnim in pravnim osebam) pomagamo pri obnovi uličnih fasad v starem mestnem jedru. Samo lani smo za obnovo uličnih fasad v občinskem proračunu namenili 100.000, za obnovo kulturne in sakralne dediščine pa 50.000 evrov,” so ob koncu še pojasnili na občini.
Soglasje je že leta 2007 izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Celje
Za pojasnila glede izdaje dovoljenja za rušenje smo zaprosili tudi Ministrstvo za kulturo. Tam so nam najprej pojasnili, da Ministrstvo za kulturo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev Ažmanove vile v Celju ni izdalo.
Iz dokumentacije registra nepremične kulturne dediščine pa je razvidno, da je kulturnovarstveno soglasje za rušitev leta 2007 izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Celje, ki je imel po takratni zakonodaji tudi pristojnost izdajanja soglasij za rušitev.
Obrazložitev iz registra v zvezi z Ažmanovo vilo:
Vila je v register vpisana kot enota dediščine Celje – Vila Kosovelova 10 (EŠD 14684), vendar ni več varovana. Ob zadnji spremembi vpisa leta 2013 se je tej enoti kategorija varstvenega režima spremenila v “dokumentarno (arhivsko) varstvo”. S to kategorijo so v registru označene enote, ki jih v naravi ne varujemo, vendar želimo ohraniti informacijo in dokumentacijo o njihovem obstoju. Sprememba kategorije varstvenega režima v kategorijo “dokumentarno (arhivsko) varstvo” ima enake posledice kot izbris iz registra. Sprememba je bila narejena z razlogom, da je enota dediščine predvidena za rušitev, ker je bilo izdano kulturnovarstveno soglasje s strani zavoda.
B. S., foto: Sonja Brečko in Janez Turnšek
