Kot smo ugotavljali v avgustovskem prispevku, se je v letu 2020 populacija Mestne občine Celje zmanjšala za 494 občanov oz. za okoli 1 %. Dvotretjinski del skupnega zmanjšanja števila prebivalcev je lani šel na račun selitev, tretjina pa na račun naravnega prirasta.
Edina pozitivna statistika, ki je Mestni občini Celje prineslo pozitvni prirast, pa je bilo zabeleženo pri priseljevanju iz tujine. Iz tujine se je namreč v MOC preselilo 1.169, iz MOC v tujino pa jih je odšlo 648, s čimer je Celje pridobilo 521 novih občanov.
Priseljenci iz katerih držav v največji meri prihajajo živeti v Celje?
Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Ministrstva za notranje zadeve, je med tujci, ki so v zadnjih petih letih prvič prijavili začasno ali stalno prebivališče v Mestni občini Celje, največ državljanov Bosne in Hercegovine. Od vključno leta 2017 je tako prebivališče v Celju začasno prebivališče prijavilo skupaj 7.716, stalno prebivališče pa 734 tujcev.
Od tega je začasno prebivališče v Celju prijavilo 3.828 državljanov Bosne in Hercegovine, 1.506 državljanov Srbije in 1.466 državljanov Kosova. Skupaj je tako iz teh treh držav začasno prebivališče v celjski občini našlo 6.800 ljudi, kar predstavlja 88 % vseh prijavljenih začasnih prebivališč od leta 2017 v Mestni občini Celje.
Stalno prebivališče je v Celju od vključno leta 2017 prijavilo 357 državljanov Bosne in Hercegovine, 133 državljanov Srbije ter 110 državljanov Kosova. Skupaj je tako iz teh treh držav stalno prebivališče v celjski občini našlo 600 ljudi, kar predstavlja 82 % vseh prijavljenih stalnih prebivališč od leta 2017 v Mestni občini Celje. 36 je bilo tudi prijav stalnega prebivališča državljanov ‘neznane države’ oz. ljudi brez urejenega državljanstva.
Če temu prištejemo še priseljence iz ostalih držav bivše skupne države, je bilo priseljencev iz ostalih držav zanemarljivo malo.
Je bilo pa med leti 2017 in 2019 opazen trend povečevanja števila prijav začasnega prebivališča ter zmanjševanje števila prijav stalnega prebivališča. Glede tega odstopa predvsem leto 2020, ko se je število prijav začasnega/stalnega prebivališča tujih državljanov v MOC drastično zmanjšal zaradi vpliva epidemije. Do 7. 9. 2021 je tako število prijav začasnega prebivališča tujcev v MOC že doseglo leto 2020, ko se je skupaj prijavilo 1.070 tujih državljanov.
Plače v Celju vsaj dvakrat višje kot v državah od koder prihaja največ tujcev
Pri priseljevanje iz tujine v Mestno občino Celje gre v veliki meri za priseljevanje ekonomskih migrantov, ki je nadalje povezano z združevanjem družine. Pri tem seveda veliko vlogo igra višina plače. Kot kažejo podatki, so plače v državah, od koder prihajajo najštevilčnejše skupnosti tujcev v Celju, v povprečju vsaj dvakrat nižje od naših, kar je očitno zadosten razlog za prihod. Poleg tega je asimilacija za osebe iz bivše skupne republike v Sloveniji veliko lažja kot v kakšni drugi državi. Nenazadnje so tudi številni njihovi sonarodnjaki razpršeni po celotni državi.
Višina povprečne mesečne plače v BiH, Srbiji, Kosovu in Sloveniji (s Celjem):
Povprečna bruto mesečna plača v Bosni in Hercegovini je v novembru 2020 znašala 1.493 BAM, kar je približno 763 EUR neto. Minimalna bruto plača v BIH v letu 2021 znaša 520 BAM ali približno 266 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača v Srbiji v letu 2021 znaša 32.126 RSD, kar je približno 274 EUR. Povprečna mesečna bruto plača je v novembru 2020 znašala 60.926 RSD ali približno 520 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača na Kosovu znaša 130 EUR za delavce pod 35 let in 170 EUR za delavce nad 35 let. Povprečna bruto mesečna plača je bila v septembru 2020 v javnem sektorju 671 EUR. Na Kosovu je v javnem sektorju zaposlenih več kot 82.400 ljudi.(vir: Izvozno okno).
Povprečna bruto plača v MO Celje je denimo lani znašala okoli 1.800 evrov.
