Kristjani širom sveta na današnji dan s praznikom velike noči slavijo vstajenje njihovega zveličarja Jezusa Kristusa. S Celje.info smo se udeležili svetega bogoslužja pri sv. Duhu v Celju.
Velika noč je en izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Na ta dan verniki praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Kot pravi Sveto pismo so ga Rimljani križali na veliki petek, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Slednji dogodek predstavlja nekakšen vrhunec njegovega križevega pota in hkrati zaključek 40-dnevnega posta, ki se začne na pepelično sredo.
Slednji 40 dnevni post doseže svoj vrhunec v zadnjem tednu, ki ga imenujejo tudi sveti teden. Sestavljen je iz velikonočnega tridnevja:
- veliki četrtek – spomin na Kristusovo zadnjo večerjo z apostoli,
- veliki petek – spomin na Jezusovo trpljenje pod Poncijem Pilatom in njegovo križanje
- velika sobota – čaščenje božjega groba in blagoslov jedi ter na zadnje še
- velika noč – slava Kristusovega vstajenja od mrtvih
Pri tem ne smemo pozabiti na simboliko hrane. Tako meso simbolizira Kristusovo telo, rdeče vino kri, hren predstavlja žeblje, ki so mu prebadali telo, potica in preostala peciva pa trnjevo krono. Velikonočni pirhi, natančneje rdeči, simbolizirajo za nas prelito Kristusovo kri, hkrati pa se je prav tako drži simbol novega rojstva/začetka. Med velikonočne jedi spada tudi pomaranča, katere simbolika je ljudem manj znana. Predstavlja gobo prepojeno s kisom, katero so vojaki ponudili umirajočemu Jezusu.
Praznik pa ni zgolj krščanski, ampak ima korenine tudi v judovski veri in poganskih navadah. V slednjih so na ta dan praznovali pomlad, prazniku pa se je nekoč reklo tudi vuzem. Izmenjavanje velikonočnih jajc (pirhov) izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja Eostre, boginje plodnosti in spolnosti, katere simboli so prav tako bila jajca in zajci.
Tekom zgodovine so mnogokrat odrasle ljudi krstili na predvečer velike noči – nekateri slednje prakticirajo še danes. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Jajca predstavljajo ljubezen, prijateljstvo in hkrati celotno stvarstvo.
V tokratni pridigi se je župnik mag. Srečko Hren dotaknil človeške sposobnosti in v kolikšni meri si človek upa ali mu je dovoljeno narediti vse kar lahko. Kot je rekel sam bi marsikdaj kaj storili, pa ne smemo. Izpostavil je vprašanje “kaj zmorejo naše besede, um, razum, telo…” ter na koncu govoril tudi o tem, kako je ob Kristusovem vstajenju bila najbolj prevarana smrt, ki je ves čas mislila, da je vsemogočna, med tem ko je človeško srce bilo najmanj.
Vabljeni k ogledu videa, kjer lahko slišite celotno pridigo in si v galerii ogledate tudi nekaj fotografij s svete maše.
[simpleviewer width=100% height=700 id=548]K. S.
