Predvsem v večjih občinah so odročni zaselki pogosto potisnjeni na konec čakalne vrste za infrastrukturne izboljšave v njihovem kraju.
Tudi v Mestni občini Celje je kar nekaj takšnih krajev, v katerih prebivalci na izvedbo različnih projektov čakajo tudi po več desetletij, občina pa jim ob kroničnem pomanjkanju finančnih sredstev ponuja le izvedbo projektov s finančno soudeležbo krajanov. Slednje lahko v zaselkih z le nekaj krajani pomeni zajeten finančni vložek na posameznega krajana.
Kot ob tem pravi celjski mestni svetnik Marjan Ferjanc, za veliko večino prebivalcev občine Celje oblika sofinanciranja komunalne infrastrukture sploh ni relevantno dejstvo in mnogi niti ne vedo, da krajani primestnih KS ponekod dejansko sofinancirajo posamezne projekte.
Eden takšnih zaselkov je kraj Pepelno v KS Šmartno v Rožni dolini, ki leži na meji z občino Žalec. Okoli ducat krajanov, kolikor jih trenutno živi v kraju, si namreč že skoraj tri desetletja prizadeva, da bi jim občina z asfaltom prevlekla 500 metrski odsek makadamske ceste. Vendar do danes še niso bili uslišani, glede na izvedbene plane občine pa tudi še nekaj časa ne bodo.
Edina možnost, da v kratkem dobijo asfaltno prevleko, ostaja ponudba občine, da v projektu sodelujejo z lastnim finančnim vložkom, ki bi v primeru prebivalcev Pepelnega pomenil okoli 1.000 evrov na krajana. Za razliko od nekaterih drugih zaselkov pa krajani takšnemu načinu odločno oporekajo. Prepričani so namreč, da so časi samofinanciranja občinskih projektov mimo ter, da je občina v vsem tem času samo iz naslova povprečnin, ki jih prinesejo prebivalci Pepelnega, dobila zadosti sredstev, da bi jim lahko financirala asfaltiranje 500 metrov ceste.
Krajani se ob mačehovskem odnosu počutijo pozabljene in zapostavljene s strani mestnih oblasti. “Občini ni mar za teh nekaj več kot deset občanov na obrobju,” pravijo ogorčeni krajani, ki se obenem počutijo tudi diskriminirane, saj so obravnavani drugače kot občani iz notranjosti občine. “Tudi po ustavi bi morali biti vsi obravnavani enako,” dodajajo in povedo, da je sosednjim občinam, kot sta Žalec in Vojnik, veliko bolj mar za občinsko periferijo.
Krajani ob tem krivdo za pasivno reševanje njihove problematike usmerjajo tudi na KS Šmartno v Rožni dolini, ki predstavlja prvi korak k izvedbi projekta, a se, kot pravijo, njihovi predstavniki venomer prehitro zadovoljijo z občinskimi razlogi zavračanja vlog za asfaltiranja te ceste.
Mestna občina Celje cesto v Pepelnem, zaradi zelo dobrega stanja, uvrstila v dolgoročni izvedbeni plan
Kot obrazložijo na Mestni občini Celje, njihove strokovne službe vseskozi intenzivno preučujejo finančne možnosti, da bi v kratkoročnem, petletnem obdobju, sanirali najbolj poškodovane odseke vozišč in hkrati asfaltirali več makadamskih cest.
Izpostavljajo, da je za MOC značilna razpršena gradnja in imajo veliko cest, ki vodijo samo do treh ali petih stanovanjskih objektov.
“Domačini v glavnem razumejo, da vseh takšnih cest ne moremo asfaltirati zaradi omejenih finančnih sredstev. Dogaja se, da se sosedi med sabo povežejo in se odločijo, da bodo asfalt položili na lastne stroške,” pravijo na občini. Dodajajo, da v takih primerih pomagajo tako, da poskrbijo za kvaliteten spodnji ustroj ceste in odvodnjavanje. Krajani pa nato poskrbijo za asfaltiranje, pri čemer seveda sklenejo sporazum o sofinanciranju.
Lani so tako naročili študijo poškodovanosti cest, s pomočjo katere so pripravili prednostni seznam, po katerem morajo najprej asfaltirati tiste makadamske ceste, ki zaradi svojega slabega stanja povzročajo večje stroške vzdrževanja in so nevarne. Vse obnove potrebne makadamske so tako v sodelovanju z VO-KA Celje razdelili v tri skupine izvedbenega plana, kratkoročni (izvedba v času od 1 do 3 let), srednjeročni (od 3 do 6 let) in dolgoročni (od 6 do 10 let).
Ker je cesta v Pepelnem v primerjavi z ostalimi makadamskimi cestami v dobrem stanju, je bila umeščena v dolgoročni izvedbeni plan. Na občini dodajo, da je ta cesta ena izmed dvanajstih cest v KS Šmartno v Rožni dolini, ki bi jih po mnenju domačinov bilo treba obnoviti ter da tudi krajevna skupnost vse te ceste redno uvršča v svoj dolgoročni izvedbeni plan.
Ker je torej cesta po mnenju občine v dobrem stanju, druge možnosti kot je sofinanciranje v tem trenutku ne vidijo.
V zadnjih letih krajani sofinancirali kar nekaj cest
V zadnjih letih naj bi se v Mestni občini Celje na način finančnega soprispevka krajanov že asfaltiralo kar nekaj cest. Med drugim naj bi nedavno s finančno soudeležbo krajanov asfaltirali cesto na Anski vrh. Ker MOC v letu 2021 nima predvidenih sredstev za asfaltiranje dotične ceste v Pepelnem, bi morali krajani, za realizacijo 500 metrov asfaltnega vozišča širine 3 metrov, prispevati, od 12 do 15 tisoč evrov, kar znese nekaj več kot tisoč evrov na krajana.
Na občini sicer povedo, da cesto v Pepelnem dvakrat letno grederirajo in vseskozi dodajajo lepe količine novega tamponskega materiala, pred časom pa je bilo urejeno tudi odvodnjavanje, pri čemer naj bi jih v eni od izvedbenih faz ovirali celo krajani sami.
MIP: Finančna soudeležba ni sporna praksa, dokler občina tega ne zahteva
Za mnenje o tem, ali je sofinanciranje občinskih projektov s strani občanov pogosta slovenska praksa in, ali je sploh zakonsko dovoljena, smo povprašali tudi Ministrstvo za infrastrukturo. Odgovorili so nam, da zakon o cestah določa, da so občinske ceste v lasti občin in se morajo načrtovati, projektirati, vzdrževati in graditi v skladu s predpisi o cestah. “Zakon o cestah posebnih določb o sofinanciranju gradnje občinskih cest nima, zato lahko zaključimo, da sofinanciranje gradnje občinske ceste, ki se ga zaradi obsežnosti prometnic kot posledice razpršene poselitve in pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev za izvedbo zahtevnih investicij, ki jih taka gradnja predstavlja, poslužujejo zlasti občine v ruralnih okoljih, ni prepovedano. Seveda pa se lahko sofinanciranje izvaja le v primerih, ko so krajani pripravljeni prostovoljno sodelovati pri izvedbi investicije.”
Ker torej občina v primeru Pepelnega od krajanov ne zahteva obvezne finančne udeležbe pri izvedbi investicije, poteza zakonsko ni sporna. Na podlagi predpisov o cestah krajani niso zavezani k sofinanciranju gradnje občinske ceste, se pa v primeru pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev občine investicija, v primeru njihovega nesodelovanja, lahko časovno odmakne, razložijo na ministrstvu.
Mestni svetnik Marjan Ferjanc: “Sofinanciranje izgradnje infrastrukture s strani krajanov po mojem mnenju neustrezna ponudba”
Za mnenje o primeru Pepelnega smo povprašali tudi mestnega svetnika Marjana Ferjanca, ki zelo dobro pozna problematiko in se kot mestni svetnik že vrsto let prizadeva, da bi se za namene urejanja lokalnih cest, vodovodnih sistemov, sanacije plazov, kanalizacijskega omrežja in ostale komunalne ureditve v odročnih zaselkih namenilo več sredstev.
“Prebivalci občine Celje so dejansko neenakomerno preskrbljeni z osnovnimi komunalnimi storitvami, odvisno od oddaljenosti od mestnega centra. Da si močno prizadevam, da se zadeve premaknejo – predvsem v Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, potrjuje tudi dejstvo, da večina kolegov iz Mestnega sveta meni, da tam tudi stanujem, čeprav sem se iz Šmartnega preselil že pred 30. leti,” pove Ferjanc, ki pozna tudi zahtevo krajanov Pepelnega, saj so ga ob pisanju vloge glede asfaltiranja ceste posebej opozorili.
Ob tem pa Ferjanc izpostavi, da je v Šmartnem okoli deset podobnih odsekov, ki so vključeni v prioritetni program komunalnih del v KS Šmartno v Rožni dolini. Prioriteto opredeljuje KS Šmartno, realizacijo pa občinske službe z Oddelka za okolje in prostor ter komunalo.
“Seveda ima vsak od akterjev oblikovane svoje prioritete /uporabniki, Vodstvo KS, občinske službe/, razumevanje oz. nezadovoljstvo prebivalcev pa je v odvisnosti od empatije posameznikov do problematike sokrajanov na neki drugi lokaciji. Da je sredstev premalo, mi ni potrebno posebej poudarjati.
Kot pravi, s tega vidika problematika krajanov Pepelnega z asfaltiranjem ceste ni bistveno drugačna od tiste, ki se pojavlja ob potrebi asfaltiranja ceste Pepelno Zavrh, odsek z vrha Kunigunde proti Novakovim, odsek Zlaka – Šentjungert, cestna povezava Rožni vrh – Nova Cerkev, in še kaj. Ferjanc sicer, v nasprotju s krajani, meni, da si tudi Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini zelo prizadeva za reševanje te problematike.
“Vsekakor pa je sofinanciranje izgradnje infrastrukture s strani krajanov po mojem mnenju neustrezna ponudba, ob dejstvu, da za veliko večino prebivalcev občine Celje ta oblika sofinanciranja komunalne infrastrukture sploh ni relevantno dejstvo in niti ne vedo, da krajani primestnih KS ponekod dejansko sofinancirajo posamezne projekte,” zaključi Ferjanc.
Blaž Skok
