Nedavno smo pisali o tem, da Celje kot mesto raste, a na račun tujih državljanov, katerih je že skoraj 15 %.
Še bolj kot delež tujcev pa se v MO Celje povečuje število starejšega prebivalstva, ki ga je, glede na mlade, v Celju precej nad slovenskim povprečjem.
V Mestni občini Celje živi 49.100 ljudi, od tega 7.200 tujih državljanov, kar je približno štirikrat toliko kot pred petnajstimi leti. A v peti največji občini v Sloveniji po številu prebivalcev se spreminja tudi njegova starostna struktura.
Slednje nazorno prikazuje Indeks staranja prebivalstva, ki kaže razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in prebivalci, mlajšimi od 15 let. Za MO Celje znaša 150, kar pomeni, da na 100 občanov, mlajših od 15 let, v Celju živi 150 občanov, starejših od 64 let. To je precej nad slovenskim povprečjem, ki znaša 139,9. Spodnji zemljevid priča, da je MO Celje po strukturi prebivalstva med “starejšimi” slovenskimi občinami.
Podobno priča tudi gibanje števila prebivalcev Celja, mlajših od 15 let, tistih med 15 in 64 leti ter starejših od 64 let skozi leta. Število mladih je sicer v Celju do 2017 naraščalo, nakar je začelo upadati. Zadnjih 15 let vseskozi pada število starih med 15 in 64 leti – leta 2008 jih je bilo 34.791, lani pa 3.771 manj, torej zgolj še 31.020.
Ravno nasprotno pa velja za starejše od 64 let. Če jih je bilo med občani Celja leta 2008 8.394, jih je petnajst let kasneje že 10.774.
Poglejmo še primerjavi najvišje in najnižje starostne kategorije, za kateri so na voljo podatki. Število občanov, starejših od 85 let, se je v zadnjih petnajstih letih več kot podvojilo. Leta 2008 jih je bilo 633, lani pa 1.364. Nasprotno pa se manjša število občanov do vključno 4. leta starosti. Če jih je leta 2008 bilo 2.175 in pred petimi leti še 2.520, jih je konec leta 2023 bilo komajda še nad 2.000.
Naravni prirast (razlika med živo rojenimi in umrlimi na 1.000 prebivalcev) v MO Celje je sicer negativen, vendar manj od povprečja v Sloveniji.
Ti podatki kažejo, da se celjsko prebivalstvo nezadržno stara, kar bodo mestne oblasti morale upoštevati pri vsestranskem razvoju mesta ter storitvah, ki jih nudi za vse večjo množico starejših ljudi. Trend velja sicer za Slovenijo, ki je med najstarejšimi družbami na svetu, kot tudi širše za Evropo, in je v veliki meri posledica dviga povprečne starosti na eni strani in vse nižje rodnosti na drugi. Tovrstne demografske škarje pa tako v Sloveniji kot v Celju zapiramo s priseljevanjem iz tretjih držav.
