V preteklosti smo že opozarjali na visoko onesnaženost zraka v naših večjih mestih, ki je bila v določenih obdobjih celo primerljiva z velemesti, ki slovijo po smogu, kot je denimo Peking.
Leta 2017 so z ARSO celo svetovali, da se na silvestrovo zadržujemo v notranjosti hiš in stanovanj, razen če je res nujno. Kako pa je danes? Se je stanje že izboljšalo?
Zadnji rezultati kažejo, da se razmere glede onesnaženosti zraka z delci PM10 in PM2,5 v Celju opazno izboljšujejo ter da strahu pred nevarnim zadrževanjem na prostem zaradi onesnaženosti zraka to silvestrovo ni.
“Slovenija se mora kot članica EU držati evropskih emisijskih standardov, in sicer letno povprečje PM10 ne sme presegati 40 μg/m3, povprečna dnevna vrednost pa se ne sme dvigniti nad 50 μg/m3. Za PM2,5 velja, da ne smejo presegati letnega povprečja 25 µg/m3″.
Danes je denimo dnevna raven onesnaženosti v zraku v Celju znašala več kot pol manj od najvišje dovoljene dnevne vrednosti PM10.
A še ne tako dolgo nazaj je bilo marsikaj drugače.
Na podlagi podatkov Agencije RS za okolje (ARSO) smo ugotovili, da je bilo preseganj koncentracije trdih delcev PM10 v zraku leta 2016 kar 53. Glavni krivec za onesnaženost pa po ugotovitvah iz leta 2017 ni več industrija, temveč promet, neugodne podnebne razmere in individualna kurišča, kjer se kuri ne dovolj suh les, zato so preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10 navadno večinsko izmerjena v zimskih mesecih.
V Celjski kotlini so bili leta 2017 zelo zaskrbljeni, saj je tako na silvestrsko in še naslednjo noč povprečna dnevna koncentracija delcev PM10 dosegala med 75 in 100 µg/m3, kar je označeno z oranžno barvo kot visoka stopnja onesnaženosti.
Število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 se izboljšuje
Število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 v letu 2020 je na območju Ljubljana Bežigrad znašalo 21 dni, Ljubljana Biotehniška fakulteta 14 dni ter Ljubljana prometna 22 dni.
Na območju Maribora je bilo število preseganj izmerjeno v 17ih dneh od tega kar 15 dni v januarju.
V Celju so preseganja namerili 25 dni, na Mariborski pa kar 36 krat, od tega v januarju kar 22 dni.
Na Mariborski je bil torej izmerjen edini podatek nad dovoljeno mejo, ki je v Sloveniji 35.
Za leto 2021 pa je bilo stanje preseganj dnevne vrednosti izmerjeno skupaj 7 dni na območju Ljubljana Bežigrad. Ljubljana prometna 10 dni, za območje Ljubljana Biotehniška fakulteta pa so pridobili premalo veljavnih meritev, zato so podatki podani zgolj informativno.
Na Mariborskem so preseganje zabeležili v 12ih dneh, v Celju 13 dni, na Mariborski pa so prav tako imeli premalo veljavnih meritev.
Po teh podatkih v letu 2021 ni bilo izmerjenega podatka, ki bi presegal dovoljeno mejo pri nas. Res je, da podatki še ne vsebujejo decembrskih meritev, pa vendar lahko iz dobljenih podatkov sklepamo, da se stanje izboljšuje iz leta v leto, kar pomeni, da se naša dejanja v smeri izboljšanja stanja v državi pozitivno obrestujejo.
V Celju si, z vidika onesnaženosti zraka, prizadevamo za boljši jutri.
Celje spada med območja, kjer so mejne vrednosti koncentracije za delce PM10 presežene, zato se izvajajo načrti za kakovost zraka, ki dajejo dobre rezultate.
“Iz poročil o kakovosti zraka, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, je razvidno, da so na merilnem mestu Celje – bolnišnica v obdobju od 2013 do 2018 izmerjene letne vrednosti delcev PM10 v zraku niso presegale mejne letne vrednosti 40 mikrogramov/kubični meter.
Znižuje se tudi število dni, ko so izmerjene dnevne vrednosti delcev PM10 v zraku nad mejno vrednostjo. Lani je bilo takšnih dni 23, v letu 2018 35 (kar je še dopustno), v letu 2017 49, v letu 2016 52 in v letu 2015 70. Zrak v mestu bo zagotovo še čistejši, ko bodo uresničeni vsi načrtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo država zgradila obvoznico. Tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto”.
A kot smo poročali pred dobrim letom, država za izboljšanje kakovosti zraka v Celju namenja skoraj 25 milijonov evrov, od tega 5,5 milijona evrov za ukrepe na področju ogrevanja ter dobrih 19 milijonov evrov za ukrepe na področju prometa.
Kot je Ministrstvo za okolje in prostor zapisalo v sporočilu za javnost, je namen teh načrtov v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države.
L.K.
