Minuli četrtek je Domu sv. Jožefa v Celju potekalo drugo od predvidenih treh predavanj o Viktorju Franklu in njegovem nauku. V prvem predavanju, ki je potekalo teden pred drugim, je predavatelj dr. Sebastjan Kristovič predstavil Viktorja Frankla, velikana 20. stoletja ter se sprehodil po temah “Iz treh nacističnih taborišč do 29. častnih doktoratov” ter “bivanjski krizi in krizi smisla – duhovni obolelosti sodobnega človeka”. V drugem predavanju je dr. Kristovič obravnaval temo “Kaj je človek in kakšne so njegove temeljne potrebe?”, kaj pomeni biti srečen in nadsmisel.
Avstrijki nevrolog in psihiater Viktor Frankl je bil rojen marca 1905 na Dunaju, kjer je 1997 tudi umrl in je iznajditelj logoterapije in eksistenčne analize, “tretje dunajske šole” psihoterapije. Kot preživeli v holokavstu v svoji prvi knjigi “Človekovo iskanje pomena” opisuje izkušnje, ki jih je med bivanjem v koncentracijskem taborišču dobil s psihoterapevtskimi postopki, s katerimi je pomagal sojetnikom. Življenjsko pot in delo Viktorja Frankla je temeljno zaznamovala njegova osebna izkušnja deportacije, življenja in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. Skupaj je preživel štiri taborišča smrti, dokler ga naposled niso osvobodili iz Türkheima. Po štirih letih življenja v taborišču je tehtal le 38 kilogramov.
V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev. Po vrnitvi na Dunaj se je znašel pred “ničem”. Namesto obupa se je v njem prebudila neizmerna volja po življenju, nepremagljiva želja, da bi trpljenje, ki ga je izkusil, preoblikoval v izkušnjo smisla. Boleča izkušnja nesmisla, ki je presekala življenje mladega, ob začetku druge svetovne vojne ravnokar poročenega in perspektivnega zdravnika pri njegovih 37-ih letih, ga je pregnetla in mu enkrat za vselej potrdila, da je temeljni vzvod človekovega življenja njegova pot iskanja smisla: ko in če človek odkrije smisel, zlasti v situacijah nesmisla in brezupa – in takim situacijam nihče od človeških otrok ne ubeži – potem se vse drugo v življenju nekako izide. Frankl je črpal iz globin svojega spoznanja, ki ni bilo zgolj teoretično, temveč plod njegovih življenjskih izkušenj: sam je skozi pekel našel tudi pot do luči, do smisla.
Dr. Sebastjan Kristovič, predstojnik Nacionalnega inštituta za psihoterapijo (NIP), je doktoriral iz področja logoterapije (Eksistencialna kriza in kriza smisla z vidika logoterapije) na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu. Sedem mesecev je preživel v Italiji (Torino – Piccola Casa della Divina Provvidenza), kjer je prostovoljno delal v bolnišnici na onkološkem oddelku–zadnjega stadija.
Dr. Kristovič je bil kategoriziran kot vrhunski športnik (kickbox) in član slovenske reprezentance z dosežki na svetovni ravni (svetovno prvenstvo, svetovni pokali, mednarodna odprta prvenstva…), po zaključeni tekmovalni karieri je postal trener mariborskega kluba.
Že nekaj let deluje v izobraževanju, kurativi in preventivi v obliki predavanj, seminarjev in svetovanja. Predava za različne ciljne skupine iz področja vzgoje in vodi predavanja ter seminarje za različne delovne kolektive s področja duševnega zdravja, odnosov in transparentne komunikacije. Deluje pa tudi na področju psihosocialnega svetovanja (v različnih duševnih stiskah, vzgojne težave in težave pri odraščanju, partnerski odnosi, vedenjske težave, soočanje in prebolevanje izgube, prizadetosti, krivde…) posameznikom in družinam.
Skoraj do zadnjega stola polna predavalnica v Domu sv. Jožefa je dala slutiti, da gre zopet za eno izmed predavanj, ki je pritegnilo širši krog obiskovalcev. Dr. Kristovič je uvodoma na hitro preletel glavne poudarke prvega predavanja. Nato je predstavil nevarnosti, ki človeka oz. pojmovanje človeka vlečejo v skrajnosti (psihologizem, duhovnost, biologizem,…). V svoje predavanje je dr. Kristovič aktivno vključeval slušatelje ter jim zastavljal vprašanja, katera so svoj zato dobila s skupnimi močmi.
V drugem predavanju so se slušatelji seznanili s človekom, njegovim bistvenim potrebam, željam, hotenjem, kaj pomeni biti srečen, kar je danes temeljno vprašanje vsakega človeka, z ljubeznijo, svobodo, dostojanstvom, motivacijo, smislom, nadsmislom, notranjim mirom ter vrednotami. Vztrajnost, delavnost in disciplina, so po besedah dr. Kristoviča osnova za življenjski uspeh. In prav slednje je tisto, k čemur stremimo vsi – pot do tega pa je vse prej kot lahka.
Predavanje smo v celoti posneli, prisluhnete mu lahko v spodnjem video posnetku. V prvem video posnetku smo pripravili inserte predavanj. Vabljeni tudi na tretje, zadnje predavanje, ki bo v četrtek, 27. februarja 2014, ob 19h, v prostorih Doma sv. Jožefa.
Vir: Wikipedija in FUDŠ
Video in foto: eH
