Odbor za infrastrukturo je na sredini seji zavrnili predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložila nepovezana poslanka Janja Sluga, o čemer smo pisali tukaj.
Člani odbora so se strinjali, da problematika degradiranih območij sega širše, in ne pesti le Celjske kotline, zato je koalicija vztrajala pri sistemskem zakonu. Na drugi strani je opozicije menila, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, a koalicije ni prepričala.
Predlog zakona po zavrnitvi na prvem koraku tako ne bo nadaljeval pot v Državni zbor.
Člani odbora RS za infrastrukturo so na sredini večerni seji zavrnili predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je v državni zbor, že drugič v zadnjih štirih letih, vložila Janja Sluga. Predlog zakona so s podpisi podprle poslanske skupine LMŠ, SAB, SD in NP, predlog pa je podprla tudi Levica. Kljub temu je bilo to premalo, da bi predlog zakona nadaljeval pot v DZ, saj so člani odbora z desetimi glasovi proti zavrnili amandmaje kot tudi same člene zakona, poroča portal 24ur.
V burni razpravi je opozicija vztrajala, da je sprejetje zakona potrebno, saj da predstavlja prvi korak pri reševanju degradiranih območij, prav tako pa, da v korist Celja in zdravja Celjanov ni druge alternative, kot sprejetje tega zakona. Vladna koalicija je na drugi strani vztrajala, da so mnoge predlagane rešitve v zakonu nejasne in nedomišljne, ter da bi bilo bolj smiselno k reševanju problematike pristopiti sistemsko za vsa degradirana območja, ne le za Celjsko kotlino. Prav tako so v koaliciji Janji Sluga in predlagateljem očitali, da gre za iskanje političnih točk ter da tako zahtevne problematike ni moč reševati tik pred volitvami.
Predlog zakona je torej tudi tokrat padel zaradi podobnih argumentov, kot leta leta 2018, ko je Sluga v državni zbor prvič vložila zakon o sanaciji Celjske kotline.
Na seji je sodeloval tudi Gregor Gajšek iz Cinkarne Celje. Ta je med drugim izpostavil, da predlog ne upošteva že izvedenih ukrepov in da je obravnavana neenakovredno v povezavi z drugimi onesnaževalci. Dodal je, da ima družba sprejeto strategijo, ki jo izvaja.
“Obžalujem, da se je v včerajšnji več kot osem ur dolgi razpravi še enkrat pokazalo, da je koalicijskim poslancem pomembnejše politično merjenje moči, kot ustavna pravica ljudi v celjski kotlini da živijo v zdravem okolju. Predlog zakona je bil zavrnjen brez vsebinskih argumentov. Verjamem, da bodo Celjanke in Celjani takšno ravnanje koalicijskih poslank in poslancev prepoznali in se temu primerno tudi odločali na prihajajočih volitvah,” je zavrnitev predlaganega zakona pokomentirala Janja Sluga.
Cinkarna bi morala po predlogu zakonu plačati okoli 16 milijonov evrov
Novi predlog zakona je, poleg že saniranih celjskih vrtcev, predvideval tudi sanacijo vseh preostalih vrtčevskih in šolskih igrišč, sanacijo vodotokov Voglajne in Hudinje, sanacijo drugih kritično onesnaženih lokacij, pa tudi biomonitoring otrok starih med 1 in 9 let. Poleg tega se je v zakonu zavzemalo tudi za boljšo informiranost Celjanov o tem, kje je in kje ni primerno ter varno pridelovati zelenjavo ter za državno subvencioniranje materialov za visoke grede.
Za izvedbo predvidenih ukrepov novega zakona bi bilo treba odšteti okoli 25 milijonov evrov. Kot je ob vložitvi pojasnila Sluga, so v predlogu dosledno sledili načelu ‘onesnaževalec plača’, kar pomeni, da so v zakonu predvideni stroški in ukrepi na račun stare in nove Cinkarne Celje. Po zakonu bi morala tako Cinkarna Celje v roku desetih let za sanacijo težkih kovin odšteti 16 milijonov evrov.
